Večji padec BDP zaznali le v Grčiji

Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 4,8 odstotka, je objavil statistični urad.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšal za 0,7 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 3,3 odstotka.

Pozitiven le izvoz

Na trenutne gospodarske razmere pozitivno vpliva samo izvoz oziroma zunanje povpraševanje. V prvem četrtletju letos je bil za 1,8 odstotka večji kot pred letom. Izvoz se še naprej povečuje bistveno hitreje od uvoza, zato saldo menjave blaga in storitev s tujino ohranja pozitiven vpliv na gospodarsko rast (merjeno statično 2,7 odstotne točke).

V transakcijah blaga in storitev s tujino je Slovenija znova imela presežek (5,4 odstotka BDP), enako velja za celotne transakcije države s tujino (3,4 odstotka BDP), so zapisali na statističnem uradu.

Domače povpraševanje negativno 

Vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko aktivnost ostaja negativen. Zmanjševanje skupnega domačega trošenja je bilo v začetku letošnjega leta podobno kot v drugi polovici leta 2012. Zaznali smo 7,7‑odstotni padec.

Zasebno trošenje je bilo za 5,3 odstotka manjše kot pred letom, trošenje sektorja države se je zmanjšalo za 2,0 odstotka. Upad bruto investicij v osnovna sredstva je bil 2,0‑odstoten in torej znatno manjši od zmanjšanj v zadnjih nekaj četrtletjih. Deloma je to posledica posamičnih večjih, predvidoma enkratnih nakupov investicijskih proizvodov v tujini (večji uvoz).

Investicije v stroje in opremo so se tako povečale za 14,4 odstotka, investiranje v gradbene objekte pa je bilo ponovno, podobno kot ves čas v zadnjih štirih letih, skoraj za petino manjše, so zapisali.

Dodana vrednost se je zmanjšala v vseh skupinah dejavnosti: v predelovalnih dejavnostih za 3,0 odstotka, trgovini, prometu in gostinstvu za 4,9 odstotka, v javni upravi, izobraževanju in zdravstvu za 0,7 odstotka.

Slabša le Grčija

Padec je po razpoložljiv podatkih med največjimi v evrskem območju, so zapisali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po razpoložljivih podatkih Eurostata za 22 držav članic EU je bil medletni padec BDP v prvem četrtletju večji kot v Sloveniji le v Grčiji (–5,3 odstotka), tudi glede na predhodno četrtletje je bilo zmanjšanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji med največjimi. ''Slovenija tako ostaja, poleg Grčije, država z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize,'' so še opozorili na Umarju. Gospodarske razmere tako ostajajo zelo zaostrene.

Nadaljeval se je izrazit medletni upad končne potrošnje, predvsem gospodinjstev, manjša kot pred letom je bila znova tudi potrošnja države. ''Padanje domačega povpraševanje se je odrazilo tudi v visokem padcu davkov na proizvode in dodane vrednosti na domači trg osredotočenih dejavnostih. Slednje je bilo najbolj očitno v dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva ter v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih,'' je podatke komentiral direktor Umarja Boštjan Vasle.

Izvoz je ostal edini dejavnik, ki pozitivno prispeva h gospodarski aktivnosti. ''To po naši oceni izhaja iz manjšega padca izvoza v države EU, kjer se je padanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju upočasnilo, nadaljevala pa se je tudi relativno visoka rast izvoza na trge izven EU,'' je še izpostavil Vasle.

Sindikalist nepresenečen, delodajalec šokiran

Razvoj dogodkov je glede na to, da banke že tri, štiri leta ne opravljajo svojega poslanstva, pričakovan, je novico o padcu BDP pospremil predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi. "O gospodarski rasti v tem desetletju očitno ne bomo več govorili," je dodal.

Posedi je opozoril, da bančni sistem ne zagotavlja niti obratnih sredstev, kaj šele investicijskih. Ob tem je napovedal, da se bo položaj gospodarstva v Sloveniji še poslabšal. Če se vlada "ne bo zresnila in ugotovila, da ni samo Bruselj tisti, ki se mu je treba posvečati, ampak tudi domače gospodarstvo", se bo BDP skrčil še precej bolj, je napovedal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je dejal, da je "šokiran". Kot je zatrdil, je glavni razlog za padec v dostopu podjetij do finančnih virov. Če sprememb tu ne bo, se lahko razmere samo še poslabšajo, je dodal.

"Podjetja ne morejo normalno funkcionirati. Finančni tok je krvotok gospodarstva in če tega ni, se problemi prenašajo," je komentiral Smole. Med temi težavami je izpostavil odloge plačevanja in nabavo surovin. Podjetja po njegovih besedah svojih problemov ne rešujejo, temveč jih le odlagajo, to odlaganje pa gre v neskončnost.

Poleg tega je v težavah vse več poslovnih subjektov, je opozoril. Rešitev vprašanja dostopa do finančnih virov je zato ključna, je menil. "To nenehno ponavljamo že več kot dve leti," je dodal.

Maja v Sloveniji 1,2-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se maja na letni ravni zvišale za 1,2 odstotka (v enakem obdobju lani je bila 2,4-odstotna).

K skupni letni rasti cen so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter gostinskih in nastanitvenih storitev. V primerjavi z aprilom so se cene zvišale za 0,3 odstotka, je še sporočil državni statistični urad.

V prvi skupini so izstopale podražitve zelenjave (za 22,2 odstotka) in mesa (za 4,2 odstotka), medtem ko so se cene sadja nekoliko znižale (za 1,3 odstotka). V drugi skupini so se podražile gostinske storitve (za 12,4 odstotka), nastanitvene storitve pa so se v povprečju pocenile (za 1,6 odstotka).

K letni inflaciji so dodatne 0,4 odstotne točke prispevale še višje cene alkoholnih pijač in tobaka (tobak se je podražil za 10,2 odstotka). Prav toliko (0,4 odstotne točke) pa so prispevale tudi višje cene v skupini stanovanje (elektrika je bila dražja za 11,1 odstotka, komunalne storitve pa za 7,6 odstotka).

Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,4-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,1-odstotna. Skupna rast cen v tem letu pa je bila 1,3-odstotna.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja 1,6-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,7-odstotna.