V proizvodnji hali 36 stopinj, delavci pa za stroji. 'Samo, da so vodilni na hladnem'

V teh vročih dneh mnogi delavci nimajo možnosti delati v klimatiziranih prostorih. Vročini so najbolj izpostavljeni predvsem delavci, ki delajo na prostem, na cesti, gradbiščih in v kmetijstvu. Veliko delavcev dela na vročini tudi v velikih proizvodnih halah. Tako nam je fotografijo termometra poslala bralka, ki dela v Gorenju. V torek so v proizvodnji hali delavci izmerili kar 36 stopinj Celzija.

Gorenje: uvajamo dodatne odmore, ponoči zračimo ter skrbimo, da je dovolj vode

V Gorenju glede pritožb bralke, da morajo delati v res zelo vročih razmerah, pojasnjujejo, "da imajo v proizvodnih obratih sicer vzpostavljen hladilni sistem, vendar pri ekstremnih zunanjih temperaturah zaradi velikosti prostorov in narave tehnologije, ki v določenih procesih dodatno segreva prostor, prostorov ni možno ohladiti na optimalne temperature. Vpliv visokih temperatur je najbolj izrazit na tistih delovnih mestih, kjer so v tehnološke postopke vključene peči (na primer v emajlirnici)."

V času visokih zunanjih temperatur v Gorenju ponoči proizvodne hale intenzivno prezračujejo in uvajajo dodatne ukrepe, s katerimi vsaj deloma omilijo neugodno mikroklimo. "Zaposleni v proizvodnih obratih imajo sicer čez celo leto poleg polurnega odmora za malico še po dva dodatna petminutna odmora, da se spočijejo, razgibajo oziroma osvežijo. V poletnem času ti pavzi podaljšamo na deset minut. Ko pa se pojavijo res visoke temperature, čemur smo priča tudi trenutno, uvedemo še dodatne odmore. Tako smo od konca preteklega tedna v jutranji izmeni uvedli dodaten petminutni odmor, v popoldanski izmeni pa dva dodatna petminutna odmora," pravijo v Gorenju.

A to žal ni edini primer. "Glavno, da so vodilni na hladnem," pa je kritična bralka, ki je več kot 10 let delala na temperaturah nad 30 stopinj Celzija. "Naj pridejo vodilni delati za vsaj dve uri, da bi izkusili, kaj mora človek dnevno trpeti za minimalno plačo," pravi.

'Že tri dni delamo na peklenski vročini'

Prav tako nas je klical delavec Elektra Maribor, ki pravi, da že tri dni s sodelavci dežurajo na terenu od 7. do 15. ure, na vročini, v razgretih vozilih, ko so o tem opozorili vodstvo, pa so naleteli na gluha ušesa. To je sicer predlagalo, da bi začeli z delom kakšno uro bolj zgodaj, a se s tem niso strinjali vsi delavci, zato ukrep ni bil sprejet. Sam opozarja, da bi moral delodajalec prilagoditi delo razmeram, a tega, kot pravi delavec, ni storil, zato je po njegovem mnenju delodajalec v prekršku, saj ne upošteva zakonodaje. 

V Elektru Maribor zatrjujejo, da so delo prilagodili razmeram

Kot so sporočili iz Elektra Maribor, je delo v elektrodistribuciji dejansko izjemno zahtevo tudi zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer, ki segajo od izjemno nizkih temperatur, pri čemer spominjajo na zelo težke delovne pogoje pri odpravljanju posledic lanskega žleda, do zelo visokih temperatur, kot smo jim priča te dni. "Temu se elektrodistribucijska podjetja prilagajamo z vrsto ukrepov za delavce, ki izvajajo terenska dela na visoko, srednje in nizkonapetostnih energetskih omrežjih. Na posameznih območjih po potrebi prerazporedimo delovni čas, kar pomeni, da se prične delati bolj zgodaj, ko temperature še niso tako visoke. Sodelavcem so omogočeni bolj pogosti odmori, družba jim zagotavlja hladne napitke. Skladno z varnostnimi pravili pa se dela prekinejo in začnejo veljati pravila za izredna stanja kadar temperatura preseže 35 stopinj C v senci, kar se ponavadi dogaja v poznih popoldanskih urah, ko se redna dela ne izvajajo več," odgovarjajo v Elektru Maribor.

Zakon eno, praksa drugo

Ta delodajalcu namreč narekuje, da temperatura v zaprtih delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Seveda to velja v običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih, navajajo na inšpektoratu za delo. V 25. členu pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih je namreč opredeljena tudi temperatura zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Delodajalec mora tako zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj, razen v tako imenovanih "vročih delovnih prostorih", kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.

V času vročinskega vala je potrebno sprejeti določene omejitve

Ko pa smo priča tako hudim toplotnim obremenitvam, kot jih beležimo zadnjih nekaj dni, je 28 stopinj Celzija marsikje nemogoče vzdrževati. V tem primeru je na delodajalcu, da delavcem, ki delajo na višjih temperaturah od 28 stopinj Celzija, zagotovi ustrezno toplotno udobje ter sprejme potrebne ukrepe. "Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori med delovnim časom, ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa," navajajo na inšpektoratu.

Delo v nehumanih razmerah lahko odklonite, a si mnogi tega ne upajo storiti

Zakon o varnosti in zdravju pri delu delavcu daje tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati, saj gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja, še navajajo na inšpektoratu, kjer pa dodajajo, da njihove dosedanje izkušnje kažejo, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

Če menite, da razmere za delo niso ustrezne in da delodajalec ni poskrbel za ustrezne ukrepe, se lahko delavci povežejo s svojimi predstavniki ti pa s strokovnimi delavci za varnost in zdravje pri delu. Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevajo inšpekcijsko nadzorstvo, če menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Inšpektorat za delo vsako prijavo obravnava in pri delodajalcih, pri katerih naj bi se pojavljale neprimerne temperature v delovnih prostorih, opravi inšpekcijski nadzor. Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, da mora v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejeti ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati. Delodajalec mora glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.