V prihodnosti nas čakajo ekstremi: pozimi manj snega, a več dežja, poleti suše in izrazita vročina

Podnebne spremembe se nam že dogajajo. V spremenjenem podnebju se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci in podnebni scenariji tudi za Slovenijo. Gre za porast ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje.

Tudi v Sloveniji lahko v prihodnosti pričakujemo bolj vroče, bolj suho in bolj mokro podnebje, je ob svetovnem dnevu meteorologije poudarila Mojca Dolinar iz sektorja za aplikativno meteorologijo na Agenciji za okolje (Arso). Temperature se bodo še naprej dvigale, najbolj pa se bodo ogrele pomladi, je povedala.

''Do leta 2050 pričakujemo, da se bo povprečna temperatura dvignila za 1 do 1,5 stopinje Celzija. Ekstremi pa se bodo dvignili še bolj. Če imamo danes poleti temperature okoli 38 stopinj Celzija, lahko sredi stoletja pričakujemo temperature krepko čez 40 stopinj Celzija.''

Napovedi za padavine pa so po njenih besedah bolj negotove kot za temperature, kaže pa, da bodo zime bolj mokre, vendar bo zaradi višjih temperatur manj snega. Padavine bodo padle kot dež. Poleti bo manjša povprečna količina padavin, hkrati pa bodo obdobja med posameznimi padavinskimi obdobji daljša. ''Bodo pa padavinski dogodki, ko se bodo ti zgodili, zelo intenzivni, nalivi bodo zelo intenzivni, se pravi, lahko pričakujemo hudourniške poplave,'' je dejala.

Pozimi tako lahko pričakujemo več poplav, poleti pa imamo že danes predvsem v nekaterih območjih veliko težav s sušo in to se bo v prihodnosti samo še stopnjevalo, je razložila nekoliko paradoksalno napoved o bolj mokrem in hkrati bolj suhem vremenu.

To še ne pomeni, da bo vsako leto toplejše

Pojasnila je, da dvig temperatur ne pomeni, da bo vsako leto toplejše, vendar bomo še vedno beležili nihanja, bo pa vedno višje povprečje. V 60. oziroma 70. letih je bilo povprečje konstantno, v 80 letih je začela povprečna temperatura naraščati. ''Tako izrazito hladnih let, kot so bila v 60 in 70 letih, v našem podnebju ne bomo imeli več.'' 

To bo vplivalo predvsem na ekstremne razmere, denimo vroče dni (ko so temperature nad 30 stopinjami Celzija) in tropske noči (ko se temperature ne spustijo pod 20 stopinj Celzija). Vročih dni smo v 60 oziroma 70 letih zabeležili deset vsako poletje, v zadnjih letih pa je povprečje že okoli 30 takih dni v Ljubljani. Pri tropskih nočeh je še huje, saj so bile te v 60 in 70 letih zelo redke, zabeležili smo en oziroma dva primera na celo desetletje, danes pa jih imamo v povprečju sedem, lani smo v Ljubljani zabeležili kar 16 takih noči, je naštela Dolinarjeva.

Podatki, pomembni za načrtovanje

Dolinarjeva je nadaljevala, da te podatke posredujejo uporabnikom, da je lažje načrtovanje, preprečevanje škod in da spremembe obrnemo sebi v prid. Omenila je, da so ti podatki ključni pri načrtovanju gradenj objektov z dolgo življenjsko dobo, denimo ceste in železnice, kjer morajo načrtovalci upoštevati vročino in nalive. Ker se bo spremenil padavinski režim, bo to vplivalo tudi na pridobivanje energije. Slovenske reke imajo snežno-dežni režim, snežne zaloge pa bo v prihodnosti vse manj.

Vpliv na kmetijstvo

Podnebje in vreme pa igrata ključno vlogo v kmetijstvu. Če smo se včasih lahko zanašali na stare podatke, ki smo jih prevedli v pregovore, na te zdaj lahko pozabimo, je dejala Andreja Sušnik iz oddelka za agrometeorologijo in dodala, da je v moderno kmetijstvo treba vkomponirati nove podatke.

''Soočeni bomo z pogostejšimi vremenskimi ekstremi, kot so suše, vročina, raznorazni stresi, ki vplivajo na pridelavo rastlin in na živinorejo. Večja bo intenzivnost tudi mokrih dogodkov. To pomeni, da lahko v isti vegetacijski sezoni na eni strani poleti doživimo močno in intenzivno sušo, že jeseni pa so nam polja poplavljena,'' je pojasnila. Dodala je, da je glede prilagoditve veliko potenciala v tehničnih zaščitnih rešitvah, seveda pa tudi v novih vrstah, z različnimi kolobarji in podobno.

Kmetijska suša že zdaj postaja stalna spremljevalka kmetijske pridelave v Sloveniji, saj skoraj vsako leto nastopijo različno dolga sušna obdobja v rastnem obdobju, ko so zaradi neugodne razporeditve in pomanjkanja padavin kmetijske rastline v sušnem stresu. V drugi polovici 20. stoletja se je značilnost kmetijskih suš spremenila. Predvsem po letu 1990 se kmetijske suše pojavljajo pogosteje ter z večjo intenzivnostjo. Spreminja se tipologija suše, težave z oskrbo z vodo se v kmetijstvu pojavljajo že v spomladanskem času in tudi v regijah, kjer to v preteklosti ni bil problem. Tveganje za sušo se povečuje po vsej državi. Pripraviti se bomo morali tudi na celoletne ali pa celo večletne suše, je dejala Sušnikova. 

Vročina vpliva na zmanjšanje pridelka, saj tudi rastline občutijo vročinski stres. "Če imamo štiri dni zapored nad 35 stopinj, se lahko pridelek, če je rastlina ravno v oblikovanju ploda, zmanjša za 20 odstotkov, če več kot osem dni, se lahko zmanjša za več kot 50 odstotkov," je opozorila. Stres pa občutijo tudi živali, tako se bo morala vročini prilagajati tudi živinoreja. Kravam na primer v hudem vročinskem stresu upade mlečnost, pride pa tudi do smrti živali.

Vpliv na zdravje ljudi

Podnebne spremembe vplivajo tudi na zdravje ljudi. Vročinski valovi močno obremenijo ljudi, v preteklosti smo že zabeležili smrti. Zaradi spremenjenega podnebja se bodo širile tudi bolezni, že zdaj pa opažajo vektorske bolezni, saj podnebje vpliva tudi na migracije vrst, ki lahko prenašajo tudi bolezni. Tako se bodo bolezni pojavile tudi tam, kjer jih danes ni, je dejala Dolinarjeva in omenila primer malarije.

Tanja Cegnar z urada za meteorologijo je k temu dodala, da bomo v prihodnosti bolj izpostavljeni tudi poškodbam ob ekstremnih vremenskih razmerah. Zaradi vremenskih ekstremov bo lahko prišlo tudi do drugačne porazdelitve hrane, cene hrane bodo lahko zelo nestabilne. Pojavili se bodo migracijski tokovi, tako bo lahko prišlo do prenaseljenosti nekaterih območij in prenosa bolezni. Pojavila pa se bodo tudi geopolitična tveganja, poslabšala se bo varnost, tvegana bo oskrba z energijo, tvegan bo dostop do surovin, je še naštela Cegnarjeva.