Slovenija

Fiskalno pravilo korak bližje vnosu v ustavo

Ljubljana, 09. 05. 2012 19.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo je v ustavni komisiji dobil dvotretjinsko večino. Fiskalni svet so na Pahorjev predlog črtali. Na vrsti je zdaj državni zbor, kjer pa je usoda fiskalnega pravila bolj negotova.

Ustavna komisija je z dvotretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki ga je pripravila strokovna skupina. Za predlog spremembe 148. člena ustave so glasovali poslanci iz vrst koalicije, predstavnik madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in oba člana iz vrst SD, Borut Pahor ter Janko Veber. Proti pa so bili člani ustavne komisije iz vrst Pozitivne Slovenije.

Strokovna skupina je v svojem predlogu kot ustavno kategorijo vključila tudi fiskalni svet, ki bi opravljal predhodni nadzor nad skladnostjo predlogov državnih proračunov s fiskalnim pravilom, še preden bi jih vlada poslala v zakonodajni postopek.

O predlogu spremembe ustave se bo izrekel še državni zbor.
O predlogu spremembe ustave se bo izrekel še državni zbor. FOTO: Thinkstock

Vnos fiskalnega sveta v ustavo so člani ustavne komisije na predlog predsednika SD Boruta Pahorja zavrnili, pri tem pa večinoma uporabili utemeljitev, da poseben organ ni potreben, saj že sama ustava zavezuje vlado in državni zbor, da sprejema z ustavo skladne zakone oziroma v tem primeru proračune.

O predlogu za vnos fiskalnega pravila v ustavo se bo sedaj na plenarni seji izrekel še državni zbor, kjer pa je njegova usoda bolj negotova. Ob predpostavki, da ga ne bo podprla Pozitivna Slovenija, se postavlja predvsem vprašanje ravnanja poslancev SD.

V stranki je glede tega vprašanja precej nesoglasij, ob glasovanju za začetek postopka za spremembo ustave pa so proti glasovali trije od desetih poslancev SD. Za potrebno dvotretjinsko večino jih mora za glasovati vsaj osem.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Buena Vita
10. 05. 2012 18.25
OOOOO,ŠE KAKO JE POTREBNO VSE NAPISATI IN NARISATI
Buena Vita
10. 05. 2012 16.08
-1
NEEEEE,VI BI ŠE NAPREJ JEMALI KREDITE IN TROŠILI DENAR, A PLAČEVALI BIN NAŠI PRAVNUKI, JAZ STOKRAT RAJE ZATEGNEM PAS KOT PUSTIM DINAR DOLGA MOJIM NAJDRAŽJIM
Tago
10. 05. 2012 10.27
+1
Nobene potrebe ni vnašanje pravila v ustavo!Je samo metabnje peska v oči samim sebi.Obdolženi ropar ne podpiše na sodišču da pa zdaj za prmej ne bo več kradel.Bolano vse to. Dva zakonca,ki se poročita ne napišeta v poročno pogodbo,da bosta redno plačevala položnice.Urejene finance so DOLŽNOST vsakokratne vlade.Če tega ni sposobna ponudi odstop in pika. Krivda je na strani politike v spregi z bankami in to ne samo pri nas. Dobiti moramo sposobno vlado,ki bo skrbela za državo in ne pričaščanje države,kar se dogaja tudi v tem mandatu JJ.
ksenak2
10. 05. 2012 10.54
+1
kot pri varčevalnem paketu ima Janez tudi pri tej spremembi ustave JASNO RAČUNICO: UVAJA DIKTATURO in zato potrebuje ustavni člen, v imenu katerega bo blokiral, kar bo hotel oziroma vsilil v zakonodajo, kar bo hotel! Vlada nam korumpirana klika, ki jo imajo na vajetih tisti, ki imajo s slovenijo svoje načrte
JanezekS
10. 05. 2012 09.04
+7
KAKO SO OB KRIZI POSTOPALI NA ISLANDIJI? Ali res obstajajo tudi druge poti za izhod iz krize, ne le grška, oz.slovenska??? Na Islandiji so ljudje odločili, da mora vlada odstopiti, glavne banke so bile nacionalizirane. Odločili so se, da ne vrnejo dolga Veliki Britaniji, Nizozemski in ostalim upnikom, ki je nastal zaradi nesposobnih domačih finančnih politikov, te pa so postavili pred sodišča. Ustanovljena pa je bila tudi ljudska skupščina, ki je na novo napisala Ustavo. In vse to na miren način. Prava revolucija proti oblastem, ki so ustvarile sedanjo krizo. Zato o tem tudi ni bilo nobenega obveščanja v zadnjih dveh letih: Kajti, kaj bi se zgodilo, če bi ostali državljani EU vzeli to kot primer? VRSTNI RED DOGODKOV 2008: Glavna državna banka je nacionalizirana. Krona, valuta Islandije je devalvirana in trg vrednostnih papirjev se ustavi. Država je v stečajnem postopku. 2008. Državljani protestirajo pred parlamentom in zahtevajo nove volitve, kar povzroči odstop predsednika vlade in njegove celotne vlade. Država je v izredno slabem gospodarskem položaju. Zakon predlaga vračanje dolga Veliki Britaniji in Nizozemski v višini 3,500 milijonov evrov, ki naj bi jih plačali prebivalci Islandije mesečno v naslednjih 15 letih, s 5,5-odstotnimi obrestmi. 2010. Ljudje gredo na ulice in zahtevajo referendum. V januarju 2010 predsednik prekliče odobritev vračanja dolga in napove referendum. V marcu je na referendumu za preklic vračanja dolga glasovalo 93 odstotkov Islandcev. Medtem je vlada uvedla preiskavo, da bi pred sodišče postavila odgovorne za krizo. Vse odgovorne na visokih položajih in odgovorne bankirje so aretirali. Interpol pa izda ukaz, naj vsi vpleteni zapustijo državo. V tej krizi je bila na novo izvoljena skupščina za pisanje nove Ustave, ki naj vključuje tudi izkušnje pridobljene iz te krize in ki bo nadomestila obstoječo Ustavo (kopijo danske Ustave). 25 državljanov je bilo izbranih, brez politične pripadnost, med 522 kandidati. Vse kar potrebujejo za kandidaturo je, da so odrasli in imajo podporo 30 ljudi. Ustavna skupščina se začne v februarju leta 2011, da bi predstavila >>carto magno " iz priporočil, ki jih različne skupne predlagajo po vsej državi. To mora potrditi sedanji Parlament in parlament, ki bo konstituiran na naslednjih parlamentarnih volitvah. Povzeztek islandske revolucije: 1. Odstop celotne vlade 2. Nacionalizacija banke. 3. Referendum s katerim lahko ljudje odločajo tudi o poslovnih odločitvah. 4. Sodni pregon odgovornih oseb 5. Preoblikovanje ustave s pomočjo ljudstva Smo bili o tem obveščeni prek medijev? Je kateri koli politični program, v radiu ali televiziji komentiral to? Ne! Islandski ljudje so bili sposobni pokazati, da obstaja način premagati sistem in je dal lekcijo demokracije na svetu
WikiX
10. 05. 2012 00.20
+3
In če se slučakno primeri, da bo pravilo kršeno, kdo bo sprožil ustavni spor, a bo država potem iskala tisto kapljo, ki je prelila rob?
titovka
09. 05. 2012 21.29
+6
hahahaha že spet dobro plačana kasta...kot naši nesposobni menedžerji...kr tako naprej...raja pa naj zateguj pasove!!!!!