'V poslanskih glavah bo prevladal razum'

Sprejetje dopolnila SDS o registraciji zunajzakonske skupnosti je dvignilo veliko prahu. V omenjeni stranki se branijo, da so le povzeli predloge, ki jih je podalo notranje ministrstvo, Katarina Kresal pa zgroženo pojasnjuje, da njeno ministrstvo nikoli ni izražalo mnenja niti o tem, da bi bil začetek trajanja take zunajzakonske skupnosti vezan na formalno izjavo volje obeh partnerjev pred državnim organom, še manj pa, da bi bila registracija podlaga za razlikovanje med tistimi, ki se registrirajo, in tistimi, ki se ne.

O tej temi smo se pogovarjali s sociologinjo na Filozofski fakulteti Marino Tavčar Krajnc, ki se ji sporno dopolnilo zdi povsem neprimerno in po njenem mnenju predstavlja nazadovanje v primerjavi z obstoječo veljavno zakonodajo. "Zagovarja namreč formalizacijo življenja v zunajzakonski skupnosti, ki je v očeh ljudi legitimna prav zaradi svoje neformalnosti. Hkrati to dopolnilo povsem zaobide značilnosti življenja v slovenski družbi, kjer mladi svoje skupno življenje večinoma začenjajo v zunajzakonskih skupnostih in kjer se tudi približno polovica otrok rojeva izven zakonske skupnosti,“ pojasnjuje. Dopolnilo je po svoji naravnanosti izrazito konservativno, zanika posameznikovo osebno svobodo glede odločanja o zasebnem življenju in uvaja nadzor države tam, kjer ni sprejemljiv, še pravi sociologinja.

Sama sicer misli, da do uveljavitve teh sprememb ne sme priti in tudi ne bo prišlo. "Menim, da bo v poslanskih glavah prevladal razum. Če se to ne bo zgodilo, sem prepričana, da lahko tudi civilna družba odigra svojo vlogo s pritiskom na parlamentarne stranke. Ker se predlog dotika osebnega življenja ljudi, je pričakovano, da bodo zavrnili vsiljevanje nečesa, kar bistveno posega v njihove temeljne vrednote ter v že uveljavljene kulturne vzorce."

Mladi so tisti, ki najbolj odklanjajo formalizacijo partnerske skupnosti in zunajzakonsko skupnost tudi največkrat prakticirajo, zato po mnenju Tavčar Krajnčeve zagotovo ne bodo dovolili tovrstnih posegov v svoje življenje. "Ker podatki iz domačih in mednarodnih raziskav kažejo, da imajo prav mladi visok protestni potencial v politični participaciji, bi se v primeru resne ogroženosti v pravicah odločanja o zasebni sferi življenja zagotovo znali ustrezno organizirati in uveljaviti svoje poglede in interese.“

Če bi se taka zakonodaja vendarle udejanjila, bi to po njenem mnenju pomenilo diskriminacijo vseh tistih ljudi, ki se ne bi registrirali in nimajo otrok. "Iz ideje je razvidno, da bi otrok, ki ga imata starša v zunajzakonski skupnosti na neki način lahko nadomeščal registracijo. Sodim, da bi tako zares diskriminirali predvsem pare brez otrok, ki živijo v zunajzakonskih skupnostih, kar lahko presojamo kot prikrito siljenje bodisi v sklepanje zakonskih zvez ali pa v rojevanje otrok."

Tovrstne ideje so po njenem mnenju zgolj "ideološke bitke, ki služijo dvigovanju prahu o temah, s katerimi je mogoče mobilizirati javno mnenje, politične stranke pa si s tem lahko močno utrjujejo podporo med svojimi zvestimi volivci ter pritegnejo tudi sicer apolitične državljane". "Tema je tudi odlična kamuflaža za odvračanje od problemov slovenske družbe, ki jih politične stranke bistveno slabše rešujejo."

Namesto tega, svetuje Tavčar Krajnčeva, naj država, če zagovarja tradicionalne modele zakonskega in družinskega življenja, raje ustvarja okoliščine oz. pogoje, da se bodo mladi lahko osamosvajali, ustanavljali lastne skupnosti in v njih realizirali svoje želeno starševstvo. Hkrati pa naj zaščiti vrednote, povezane s temeljnimi človekovimi pravicami. "Dokler je človekova osebna svoboda ena od temeljnih vrednot v zahodnih civilizacijah, Slovenija pa se deklarira kot del tega sveta, naj jo država ščiti in omogoča,“ zaključuje.