Odločitev je sprejel kolegij predsednika DZ Boruta Pahorja. Na izrednem zasedanju, že 46. v tem mandatu, ki se bo začelo ob 14. uri, bodo poslanke in poslanci predvidoma odločili tudi o usodi najnovejše referendumske pobude za predhodni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih. Kolegij pa tokrat še ni določil časa, ki ga bodo poslanske skupine imele na razpolago za razpravo. Pahor bo poslanskim skupinam predlagal, da se čas razprav poslank in poslancev pri obeh točkah dnevnega reda omeji. S to razliko, da bodo imeli poslanci in uvodničarji pri razpravi o korupciji, ki bo prišla na vrsto po obravnavi referendumske pobude, na voljo več časa kot pa pri obravnavi referendumske pobude.
Prav pri zadnji seji o korupciji so iz vrst opozicije na račun vodstva državnega zbora in koalicijskih strank leteli očitki o neupravičenem omejevanju poslanske besede, zlasti predstavitev uvodničarjev. Zato bo predsednik DZ vodjem poslanskim skupin sicer predlagal omejitve, vendar pa bodo uvodničarjem pri tokratni razpravi o korupciji namenili več časa. Predstavniki treh opozicijskih poslanskih skupin, SDS, NSi in SNS, ki so zahtevali sejo, naj bi tako imeli na voljo za predstavitev dokazov o domnevnih korupcijskih povezavah podjetij v državni lasti in vladnih strank poldrugo uro časa. Za razpravo poslank in poslancev pa naj bi imele poslanske skupine na razpolago po pet minut na poslanca, vendar ne več kot 90 minut. Seveda bo svoj pogled na zadevo lahko predstavila tudi vlada. Krajša naj bi bila razprava o referendumski pobudi, saj naj bi pri tej zadevi vsaka poslanska skupina imela na voljo le po deset minut.
Zahtevo za novo izredno sejo DZ o problematiki korupcije, klientelizma in pranja denarja je minuli petek vložila skupina 23 poslancev SDS, NSi in SNS. Pod zahtevo za izredno sejo, na kateri naj bi vnovič razpravljali o povezavah med vlado, javnimi podjetji oziroma družbami v večinski državni lasti ter politiki vladnih strank, so se podpisali vsi poslanci opozicijske SDS, sedem poslancev NSi in trije poslanci SNS. V razpravi naj bi se tako dotaknili znanih afer, in sicer Rdeči križ, Elan, primer Petek, uvedbe računalniškega programa Sigma v Novi Ljubljanski banki, nepravilnosti v sladu za izgradnjo nove Pediatrične klinike v Ljubljani. Razpravljali pa naj bi tudi o spornem nakupu Sistemske tehnike, nepravilnostih v Mestni občini Ljubljana, Slovenski investicijski banki, Orionu in Zbiljskem gaju. Poleg tega naj bi nekaj pozornosti namenili tudi primeru nakupa lastniških deležev Zavarovalnice Triglav s strani vodstva zavarovalnice, aferi posojanja sredstev iz stečajnih mas nekaterih podjetij ter nakupu novega vladnega letala Falcon.
DZ in še prej matični odbor pa lahko oblikujeta in nazadnje sprejmeta sklepe s povsem drugačno vsebino. Tako je matični odbor za notranjo politiko že ob prejšnji razpravi zavrnil opozicijske predloge in DZ predložil svoje, s katerimi so poslanke in poslanci po razpravi na zboru zavrnili vse opozicijske navedbe in jih ocenil kot škodljive ter neutemeljene. DZ je takrat ugotovil, da opozicija ni predložila konkretnih dokazov o sumu korupcije in klientelizma v povezavi nekaterih podjetij v državni lasti z vladnimi strankami.
