V Pomurju največ traktorjev, na Koroškem največ dijakov, v Posavju pa največja rodnost

V kateri regiji je največ traktorjev, kje živi največ neporočenih mater, katera regija ima največ dijakov, študentov, v kateri regiji živijo najbolje in kje je največja revščina - vse to razkriva publikacija statističnega urada z naslovom Portret slovenskih regij.

V pomurski statistični regiji je leta 2015 živelo šest odstotkov prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem naravnem prirastu in najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci, komaj 1,5-odstotka. Prebivalci so bili v povprečju stari 44,3 leta, kar je največ med vsemi statističnimi regijami. V tej regiji je bilo podpovprečno število študentov, in sicer le 33 na 1.000 prebivalcev; tudi delež terciarno izobraženih prebivalcev med 25 in 64 let je bil najnižji, in sicer 19-odstotni. Regija že več let izstopa po najvišji stopnji brezposelnosti, ki je bila leta 2015 12,5-odstotna, še višja je bila samo med ženskami, 13,9-odstotna. Povprečna mesečna neto plača v 2015 je bila tretja najnižja v Sloveniji (923 evrov). Osem odstotkov gospodinjstev je prejemalo materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij.

12 traktorjev na 100 prebivalcev

Ustvarili so 3,8 % nacionalnega BDP, ki je znašal 12.437 evrov na prebivalca; slovensko povprečje je bilo 18.693 evrov. V regiji je delovalo okoli 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 3,9 osebe. Tukaj je bilo 411 stanovanj na 1.000 prebivalcev; povprečna uporabna površina stanovanj je bila največja med vsemi regijami (86,5 m2 ). Regija izstopa tudi po številu traktorjev; kar 12 na 100 prebivalcev, medtem ko je povprečje za Slovenijo 5 traktorjev na 100 prebivalcev. V pomurski regiji je bilo v 2015 na voljo nekaj več kot 7.000 turističnih ležišč, zabeležili so skoraj 921.000 turističnih nočitev, od tega je bilo 60 odstotkov domačih turistov.

V podravski regiji drugi po deležu podjetij

V podravski statistični regiji je v 2015 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež prebivalcev, starih 0–14 let, je bil v tej regiji eden najnižjih (13,5 %); nižji je bil samo še v pomurski statistični regiji. Leta 2015 se je število prebivalcev nekoliko zmanjšalo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –1,7, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa –0,8. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2015 tukaj med višjimi (69,6 %). Odstotek umrlih pred 65. letom je bil tretji najvišji v Sloveniji (20 %). Delež višješolsko in visokošolsko izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil nižji od slovenskega povprečja, znašal je 24 %; med študenti iz te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (21 %). Stopnja brezposelnosti v tej regiji (11,0 %) je bila višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %).

Regija je ustvarila 13 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V letu 2015 je delovalo nekaj manj kot 26.000 podjetij, v vsakem so delale povprečno 4,6 osebe. Tukaj je bilo 423 stanovanj na 1.000 prebivalcev; 7 % stanovanj je bilo zgrajenih po letu 2005, kar pomeni, da gre za regijo z razmeroma velikim deležem novejših stanovanj. Delež po letu 2005 zgrajenih stanovanj je bil večji le še v osrednjeslovenski in obalno-kraški statistični regiji. Ustravili so več kot pol milijona turističnih nočitev, od tega so jih skoraj dve tretjini ustvarili tuji turisti. V letu 2015 je nastalo 438 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 70 % teh odpadkov (4. največji delež med vsemi regijami).

 Na Koroškem največ dijakov na 1.000 prebivalcev

V koroški statistični regiji so leta 2015 živeli trije odstotki prebivalcev Slovenije. Od otrok, ki so se rodili v 2015, se jih je 72 % rodilo neporočenim materam, kar je bil najvišji delež v Sloveniji. Med prebivalci (25–64 let) jih je 22 % imelo višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, to je tretji najnižji delež v Sloveniji. Število študentov na 1.000 prebivalcev (39) je bilo enako slovenskemu povprečju. Stopnja brezposelnosti v tej regiji (9,7 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Zelo velika pa je bila razlika v stopnji brezposelnosti med spoloma: med moškimi je bila 6,9-odstotna, med ženskami 13,1-odstotna. Prebivalci koroške regije so najmanj zadovoljni z življenjem (6,6 od 10). 23 % oseb, ki so umrle leta 2015, je umrlo pred 65. letom starosti; to je bil najvišji delež prezgodaj umrlih v Sloveniji.

Ustvarili so 2,8 % nacionalnega BDP. V tej regiji je bilo najmanj stanovanj na 1.000 prebivalcev (374). Koroška ne spada med izrazito turistične statistične regije. V letu 2015 je bil tam ustvarjen le 1 odstotek vseh turističnih nočitev v Sloveniji, manj turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih le še zasavski in primorsko-notranjski statistični regiji. Od tujih turistov je bilo največ Hrvatov. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je bila 7,4 hektara; v povprečju večja kmetijska gospodarstva so bila le še v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji. Nastalo je 382 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, med odpadki, nastalimi v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, je bilo 21,4 % nevarnih (v celotni Sloveniji: 3,2 %).

V savinjski regiji za 70 evrov nižja neto plača oziroma najvišja stopnja tveganja revščine

V savinjski statistični regiji je v letu 2015 živelo 12 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najnižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let, tudi povprečna starost prebivalcev te regije je bila med nižjimi (42,5 leta). Naravni in selitveni prirast je bil pozitiven. Višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je imelo 23 % prebivalcev (25–64 let), kar je manj od povprečja v celotni Sloveniji (27 %). Stopnja brezposelnosti v regiji (10,4 %) je bila nekoliko višja od slovenskega povprečja (9,0 %). Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 70 evrov nižja od slovenskega povprečja in je znašala je 945 evrov. Stopnja tveganja revščine je bila v tej regiji najvišja med vsemi slovenskimi regijami (16,8 %).

Regija je ustvarila več kot 11 % nacionalnega BDP in tako uvrstila na 3. mesto. 45,2 % regionalne bruto dodane vrednosti je bilo ustvarjene v industrija. Imeli so 395 stanovanj na 1.000 prebivalcev, 53 % stanovanj ni bilo priklopljenih na javno kanalizacijo. Turistom je bilo na voljo 14.000 ležišč, ustvarili pa so skoraj 1,4 milijona turističnih nočitev (tudi po vrednosti tega podatka je bila tretja med preostalimi regijami). 53 % turističnih nočitev so ustvarili domači turisti. V regiji je nastalo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 34 % vseh odpadkov v Sloveniji. 89 % izpuščene vode v javno kanalizacijo je bilo prečiščene (toliko kot povprečno v Sloveniji).

V zasavski regiji največ prebivalcev biva v najetih stanovanjih

V zasavski statistični regiji so v 2015 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Delež otrok, mlajših od 15 let, je znašal 14 %, delež prebivalcev, starih 80 ali več let, pa 5 %. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–1,1), prav tako selitveni prirast na 1.000 prebivalcev; ta je bil celo najnižji med vsemi regijami. Prebivalci so povprečno zadovoljni z življenjem. 20 % oseb umrlih oseb v letu 2015 je bilo starih manj kot 65 let. Delež otrok, vključenih v vrtce, je bil v tej regiji najmanjši (68 % otrok ustrezne starosti). Stopnja brezposelnosti je bila tretja najvišja v državi, odstotek delovno aktivnih, ki so odhajali na delo v drugo regijo, pa je bil najvišji, kar 49 %.

BDP na prebivalca je bil v tej regiji najnižji (10.060 evrov). Industrija je k regionalni bruto dodani vrednosti prispevala skoraj 42 %. Delovalo je malo manj kot 3.900 podjetij, povprečni prihodek podjetja na osebo, ki dela v podjetju, pa je bil najnižji v državi (68.743 evrov). Tukaj je bilo po letu 2005 zgrajenih najmanj stanovanj; tudi povprečna uporabna površina stanovanj je bila najmanjša med vsemi regijami (73 m2 ). Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo prav tako najnižje, in sicer 482. Regija ni izrazito turistična, zabeležila je okoli 5.000 nočitev tujih in 2.000 nočitev domačih turistov. V zasavski regiji je v 2015 nastalo najmanj komunalnih odpadkov v Sloveniji, in sicer 335 kilogramov na prebivalca.

Stopnja rodnosti najvišja v posavski regiji

V posavski statistični regiji so v letu 2015 živeli štirje odstotki prebivalcev Slovenije. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –0,6, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa 1,7. V regiji je bilo 38 študentov na 1.000 prebivalcev, kar je blizu slovenskemu povprečju (39). Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil med vsemi regijami drugi najvišji (16,8 %), s svojimi dohodki pa je težko ali zelo težko preživela več kot tretjina tukajšnjih gospodinjstev. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila najnižja med vsemi regijami v Sloveniji. Skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev te regije je delala v drugi regiji. Povprečna mesečna neto plača je bila za skoraj 60 evrov nižja od slovenskega povprečja; znašala je 955 evrov.

BDP na prebivalca je znašal 15.614 evrov. Skoraj polovica regionalne bruto dodane vrednosti je bila ustvarjena v industriji, kar je bil tretji največji delež med vsemi regijami. Skoraj 10 odstotkov stanovanj je bilo brez kopalnice; le 35 % tukajšnjih stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, najmanj v primerjavi z drugimi regijami. Ustvarili so 650.000 turističnih nočitev, kar je bilo nekaj več kot 6 odstotkov vseh turističnih nočitev v državi. Osebni avtomobili tukajšnjih prebivalcev so bili v povprečju med starejšimi v Sloveniji, 10,5 leta. Nastalo je 463 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so jih zbrali 68 %.

Število obsojenih prebivalcev najvišje v jugovzhodni Sloveniji

V tej statistični regiji je v letu 2015 živelo 7 odstotkov prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po največjem deležu družin, ki imajo pet ali več otrok (0,5 %); imela je tudi enega najvišjih deležev prebivalcev, starih 0–14 let (15,7 %). V regiji je bilo obsojenih največ oseb na 1.000 prebivalcev, pet. Število študentov na 1.000 prebivalcev je bilo drugo najvišje v Sloveniji (41). Stopnja brezposelnosti (9,8 %) je bila nekoliko višja od povprečja v Sloveniji (9,0 %). Jugovzhodna Slovenija je bila poleg osrednjeslovenske edina statistična regija s plačami, ki so bile višje od slovenskega povprečja; v letu 2015 so znašale 1.023 evrov neto. Skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev je delala zunaj regije svojega prebivališča, največ jih je odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo.

BDP na prebivalca je bil tretji najvišji v Sloveniji (17.941 EUR), industrija pa je prispevala največji delež k regionalni bruto dodani vrednosti (51 %). V jugovzhodni Sloveniji je bilo 40 % stanovanj priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, kopalnico pa je imelo 90 % stanovanj, kar je najmanj med vsemi regijami. Zabeležila je skoraj 380.000 nočitev turistov; po deležu nočitev tujih turistov (37 %) pa je bila predzadnja. Pridelali so 405 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, 60 % so jih zbrali ločeno. Skoraj vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena (99,7 %).

Osrednjeslovenska regija prispevala k BDP Slovenije največji delež

V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2015 živelo največ prebivalcev Slovenije, 26 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,3 leta). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila najvišja (30,1 leta). Tretjina prebivalcev (25–64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je bilo največ med vsemi regijami. Delež oseb, ki so živele pod pragom tveganja revščine, je bil v tej regiji drugi najnižji, 11,8 %. Osrednjeslovenska statistična regija je bila poleg gorenjske in goriške regija, katere prebivalci so bili najbolj zadovoljni z življenjem (ocena 7,3 od 10). Stopnja brezposelnosti (7,3 %) je bila nižja od slovenskega povprečja. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (91 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi statističnimi regijami (1.099 evrov).

Ustvarila je skoraj 37 % nacionalnega BDP oziroma več kot 26.000 evrov na prebivalca. V tej regiji je bilo največ podjetij, tretjina vseh podjetij v Sloveniji, in tudi največ hitrorastočih podjetij (32 %); v hitrorastočih podjetjih je delalo skoraj 21.000 oseb. Prebivalci so vozili povprečno najmanj stare osebne avtomobile (9,1 leta). V tej (in obalno-kraški) statistični regiji je bil delež stanovanj, zgrajenih po letu 2005, največji (8,8 %). V regiji je bil največji delež stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (90 %); največji je bil tudi delež stanovanj, priklopljenih na javno kanalizacijo (74 %). Izstopala je še po največjem deležu nočitev tujih gostov (93 %). Tukaj je bilo največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov (73 %).

Gorenjska regija se ponaša z največjim deležem mladih, starih do 14 let

V gorenjski statistični regiji je leta 2015 živelo 10 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih do 14 let (15,8 %). Naravni prirast v tej regiji je bil med najvišjimi, selitveni prirast pa je bil negativen. Po deležu prebivalcev z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (28 %) je bila med preostalimi regijami druga. Stopnja brezposelnosti je bila v 2015 v tej regiji druga najnižja (6,9 %). Povprečna mesečna neto plača je bila malo pod slovenskim povprečjem (1.011 evrov). Nižja kot v večini regij je bila tudi stopnja tveganja revščine (13,3 %). Prebivalci te regije so bili med najbolj zadovoljnimi z življenjem.

V regiji je delovalo skoraj 19.000 podjetij, v njih je delalo skoraj 69.000 oseb. Hitrorastočih podjetij je bilo 57 ali 9 % med vsemi hitrorastočimi podjetji v Sloveniji. BDP na prebivalca je znašal 16.437 evrov, kar je bilo manj od državnega povprečja. Število stanovanj na 1.000 prebivalcev (388) je bilo nižje od povprečja v Sloveniji (410), po številu počitniških stanovanj (3.367) pa se je regija uvrstila na prvo mesto. Na voljo so imeli največ turističnih ležišč (27.000), turisti pa ustvarili skoraj 2 milijona nočitev, od tega 79 % tuji turisti. Regija je namenila največ sredstev za investicije v varstvo okolja.

Naredkeje poseljena regija je primorsko-notranjska

V primorsko-notranjski statistični regiji so v letu 2015 živeli trije odstotki prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala ne le po najmanjšem številu prebivalcev, temveč tudi po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (0,1). Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najnižja med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 10,6 % oseb. V tej regiji je bil med najnižjimi tudi delež umrlih pred 65. letom starosti (16 %). Četrtina prebivalcev (25–64 let) te regije je v 2015 imela terciarno izobrazbo. Na 1.000 prebivalcev je bilo 37 študentov, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja.

38 % delovno aktivnih prebivalcev je delalo v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji. Povprečne mesečne neto plače so bile med najnižjimi v Sloveniji, 918 evrov). Bruto dodana vrednost v kmetijskih dejavnostih je bila največja med vsemi regijami (7,6 %). 42 % stanovanj je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. V 2015 je nastalo 449 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, 64 % jih je bilo zbrano ločeno. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (558), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10,4 leta). 85 % nočitev so ustvarili tuji turisti, predvsem iz Italije.

Četrtina površine slovenskih vinogradov so vinogradi v goriški regiji

V goriški statistični regiji je leta 2015 živelo 6 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (5,9 %). Naravni in selitveni prirast sta bila negativna, skupno se je število prebivalcev v 2015 zmanjšalo za 0,1 %. Na 1.000 prebivalcev je bilo 42 študentov, kar je največ med vsemi regijami. 63 % študentov iz goriške regije je študiralo v osrednjeslovenski statistični regiji. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od povprečja Slovenije in tudi razlika v stopnjah brezposelnosti med spoloma je bila tukaj ena manjših. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tukaj najvišje v Sloveniji (580), pa tudi njihova starost je bila povprečno najvišja (10,8 leta)

V regiji je bilo 428 stanovanj na 1.000 prebivalcev; po letu 2005 je bilo zgrajenih 4,9 % stanovanja. Povprečna uporabna površina stanovanja v tej regiji je v 2015 merila 86 m2 , s čimer se je ta regija uvrstila na drugo mesto med slovenskimi regijami. Večja stanovanja so imeli le še v pomurski statistični regiji. V goriški statistični regiji je bilo v 2015 ustvarjenih 683.000 nočitev turistov; 77 % so jih ustvarili tuji turisti, med njimi največ italijanski. Pridelali so 480 kilohgramov odpadkov na prebivalca, kar je 29 kilogramov več od slovenskega povprečja; ločeno zbranih je bilo 64 % komunalnih odpadkov.

V obalno-kraški regiji živi največ tujih državljanov

V obalno-kraški statistični regiji je leta 2015 živelo 5 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najvišjem deležu tujih državljanov med prebivalci (9,2 %). Starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila 30 let, torej 0,7 leta nad povprečjem celotne Slovenije. Delež prebivalcev (25–64 let) z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo je bil tretji najvišji v Sloveniji (27 %). Število dijakov (30 na 1.000 prebivalcev) in število študentov (32 na 1.000 prebivalcev) je bilo najnižje v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti je bila nekoliko nad povprečjem Slovenije (9,3 %), tudi povprečne mesečne neto plače so bile od slovenskega povprečja nekoliko nižje (998 evrov).

BDP na prebivalca je bil drugi najvišji v Sloveniji (18.738 evrov); višji je bil le še v osrednjeslovenski statistični regiji. V regiji je delovalo nekaj več kot 13.500 podjetij, povprečno so v njih delale 3,1 osebe, kar je najmanj v Sloveniji. V tej regiji je bilo največ stanovanj na 1.000 prebivalcev, 487. 60 % ali najmanj med vsemi regijami jih je imelo centralno ogrevanje. Obalno-kraška je izrazito turistična regija. V 2015 je bilo tam ustvarjenih skoraj 2,3 milijona turističnih nočitev, in sicer 42 % domačih, 58 % tujih, kar je največ med vsemi Nastalo je največ komunalnih odpadkov na prebivalca, 495 kilogramo. Pred izpustom v javno kanalizacijo je bilo prečiščene 99 % vse odpadne vode.