Od uvedbe davka na t. i. luksuzna motorna vozila sredi lanskega leta se je iz tega naslova v proračun steklo 1,2 milijona evrov. Davek se obračuna od avtomobilov in avtodomov s prostornino motorja nad 2500 kubičnimi centimetri, teh pa je med vsemi prvič registriranimi vozili nekaj manj kot desetina.
Dodatni davek na t. i. luksuzna motorna vozila je vlada vnesla v lani spomladi sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ. Kot je tedaj napovedovala, se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov. A kot kažejo podatki Davčne uprave RS (Durs), dejansko zbrani prihodki za temi napovedmi precej zaostajajo.
Dodatni davek, ki se začne pri osmih odstotkih za vozila s prostornino motorja 2500 kubičnih centimetrov in se zatem v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za tista, katerih motor ima prostornino 4000 kubičnih centimetrov in več, so morali trgovci v šestih mesecih do konca lanskega leta obračunati za 574 vozil.
V proračun se je tako steklo 1,2 milijona evrov, medtem ko je davek na motorna vozila, ki ga je Slovenija uvedla sredi leta 1999, lani v proračun prispeval 40,6 milijona evrov. Ob uvedbi dodatnega davka, s katerim naj bi obremenili bolj premožne, je vlada napovedovala, da bo dosegel približno eno petino zneska, ki se je od davka na motorna vozila v proračunu zbral do zdaj.
Prodaja vozil se je lani v Sloveniji zmanjšala. Po podatkih Dursa je bilo leta 2011 v Sloveniji prvič registriranih 95.380 vozil, medtem ko jih je bilo lani le še 67.422 oz. 29 odstotkov manj. Od teh je bilo, kot omenjeno, v drugem polletju 574 takšnih, od katerih je bilo treba plačati še dodatni davek.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.