Stanovanja prodajajo po 4 milijone evrov, delavcem, ki so jih gradili, pa ne izplačajo plač

Samostojni svetovalec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič, ki se je udeležil protesta v Münchnu, je razložil, da ima skupina napotenih delavcev, ki so večinoma iz Bosne in Hercegovine, že več mesecev "zelo velike težave z izplačili". Gre za 28 delavcev. Današnji protest v Münchnu je pripravila svetovalna pisarna nemške sindikalne centrale DGB Fair Mobility.

V Nemčijo so bili napoteni iz Slovenije, tja pa jih je poslalo slovensko podjetje Pejgrad & Partnerji.

Delodajalec jim, četudi so delali na projektu gradnje objekta v elitni četrti Münchna, v katerem stanovanja, povprečno velika 150 metrov, stanejo po štiri milijone evrov, od februarja do 20. aprila dolguje plačilo 8378 delovnih ur dela. Njihove neplačane terjatve tako znašajo več deset tisoč evrov, je dejal Lukič.

Slovensko podjetje Pejgrad & Partnerji je sicer pri projektu podizvajalec nemškega podjetja Logic Bau, ta pa podizvajalec nemške družbe Leitner. Slednja je bila glavni izvajalec tudi pri projektu, v katerem je bilo prav tako opeharjenih več delavcev, ki jih je v Nemčijo napotilo slovensko podizvajalsko podjetje Birogradnje.

Potrebna je akcija na mednarodni ravni

Svetovalna pisarna nemške sindikalne centrale DGB Fair Mobility je v podporo 28 delavcem danes ob 16. uri v Münchnu organizirala protest, ki so se ga s ciljem izraziti podporo in solidarnost udeležili tudi predstavniki svobodnih sindikatov oz. njihove svetovalnice za migrante. Skupaj se je zbralo nekaj deset protestnikov.

"Gre za neposreden socialni damping in izkoriščanje teh napotenih delavcev. Sporočilo protesta je bilo zato samo eno, in sicer, da je treba tak sistem prekiniti, to pa se lahko doseže le na mednarodni ravni," je poudaril Lukič.

Od Nemčije oz. predvsem nemških delodajalcev po njegovih besedah pričakujejo, da bodo takoj poplačali zaostale terjatve do delavcev, od Slovenije pa, da čim prej pristopi k povečanemu nadzoru pri izdajanju obrazcev A1, ki so pogoj za napotitev delavca.

"Če bi bili ti, ki izdajajo te obrazce, danes v Nemčiji, bi videli, kakšne so posledice tega 'divjega zahoda' na področju izdajanja obrazcev. Posledice so delodajalci, ki ne izplačujejo delavcev oz. jim dajejo postavko, ki je zagotovo pod nemško. Da ne govorimo o prispevkih," je bil oster sindikalist.

Njihova pričakovanja so usmerjena tudi na EU, ki mora "prekleto premisliti", kje so omejitve proste gospodarske pobude.

"Ugotavljamo, da gre pri vseh teh podjetjih, ki pridejo v Slovenijo po obrazce A1, navadno za ena in ista imena," je spomnil Lukič. Isti ljudje zapirajo in odpirajo nova podjetja, pridobivajo nove in nove obrazce A1, "vse to pa meče zelo temno luč na EU, ki propagira prosto gospodarsko pobudo". "Tu je treba narediti temeljit rez, nov premislek, kjer so meje proste pobude," je sklenil.