Voznika, ki sta lani povzročila smrtni nesreči zaradi vožnje v nasprotno smer, sta bila oba vinjena. Poleg vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi so med najpogostejšimi razlogi za vožnjo v nasprotno smer tudi namerna vožnja objestnih voznikov, nekateri se nanjo podajo tudi zaradi stave. Prav tako so razlog tudi slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo, so pojasnili na javni agenciji za varnost prometa.
Policija je po njihovih navedbah lani za prekršek vožnje v nasprotno smer kaznovala 26 voznikov. Deset med njimi jih je bilo starih do 60 let, devet jih je bilo starih med 60 in 70 let, sedem pa je jih bilo starejših od 70 let. Zelo podobni so letošnji podatki, skrbi pa predvsem dejstvo, da število tovrstnih kršiteljev ne upada, so navedli.
Vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa agencije za varnost v prometu Vesna Marinko je sicer na junijskem posvetu Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) o tej problematiki dejala, da starost sama po sebi ni problem, saj so starejši izkušeni vozniki. Problem pa so po njenih besedah težave, ki spremljajo starost, zlasti slabitev kognitivnih in fizičnih sposobnosti. V ta namen so na agenciji pripravili program Sožitje za večjo varnost cestnega prometa.
Zaviranje ni najboljša reakcija
Kot so pojasnili na agenciji, je najbolj značilna reakcija voznikov, ki pred seboj zagledajo nasproti vozeče vozilo, da stopijo na zavoro. Takšna reakcija pa ni najbolj primerna. Bolj pravilno je, da se v takšni situaciji ob zmanjšani hitrosti vožnje čim prej umaknemo s prehitevalnega pasu na vozni ali celo odstavni pas, so pojasnili.
Pri tem moramo vklopiti vse utripalke in s tem na nevarnost opozoriti voznike za sabo. Predvsem pa moramo paziti na ustrezno varnostno razdaljo in ostati čim bolj mirni, pojasnjujejo na agenciji.
Enako se moramo po njihovih besedah odzvati tudi v primeru, če obvestilo, da na našem odseku avtoceste voznik vozi v napačno smer, slišimo po radiu. Če je mogoče, se umaknite na prvo počivališče, svetujejo na agenciji. Če je mogoče, o stanju na cesti obvestimo policijo na telefonsko številko 113 ali prometnoinformacijski center za državne ceste na številko 1970, uporabimo pa lahko tudi obcestni telefon. A najprej moramo zavarovati samega sebe, so poudarili.
Če se na napačni strani avtoceste znajdemo sami, je po njihovih navedbah pomembno, da se takoj ustavimo na odstavnem pasu oziroma na najbližjem robu vozišča. Vklopimo vse utripalke in pokličemo pomoč. Nikakor pa ne vozimo vzvratno in se ne vračamo po priključku, po katerem smo nepravilno uvozili na avtocesto, prav tako na avtocesti ne obračamo vozila in ne vozimo čez vozne pasove.
Ob morebitnem izstopu iz avtomobila si je treba nadeti varnostno svetlobno oblačilo in stopiti na prostor izven voznih pasov, za jekleno varnostno ograjo, kjer počakamo na pomoč, ki bo vozilo odstranila, so pojasnili na agenciji.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.