V ljubljanskem živalskem vrtu zdravih živali ne ubijajo

Pred tedni so v danskem živalskem vrtu usmrtili zdravega samca žirafe Mariusa in ga namenili za hrano plenilcem v živalskem vrtu in s tem dvignili ogromno prahu. Za dodatno zgražanje je poskrbela Lesley Dickie, direktorica Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev, ki je za BBC dejala, da letno po vsej Evropi v živalskih vrtovih usmrtijo od 3000 do 5000 zdravih živali. Med njimi je tudi nekaj sto večjih živali, kot so žirafe, levi in medvedi. Prava številka ne obstaja, saj včasih usmrtitve oziroma razlogi zanje niso zabeleženi.

Vprašanje, ali so usmrtili kakšno zdravo žival, smo naslovili tudi na Živalski vrt Ljubljana. Zatrdili so, da ne. Barbara Mihelič, strokovni vodja v ZOO Ljubljana, je za 24ur.com pojasnila, da je pri nas usmrtitev zdravih hišnih živali prepovedana, usmrtitev rejnih živali za hrano pa je legalna. V skladu s tem ravnajo tudi v živalskem vrtu.

''V ZOO Ljubljana torej ne evtanaziramo zdravih ali presežnih zoo živali, za hrano našim živalim pa uporabljamo vrste in pasme, ki se tradicionalno pri nas uporabljajo kot hrana,'' je povedala in nadaljevala, da na našem zakonodajnem področju in tudi sicer vlada velika zmeda v definicijah raznih skupin živali, kaj so hišne, kaj rejne, prostoživeče živali in kako kategorije prehajajo pred in po smrti teh živali.

''Strokovno je težko reči, da so konji in osli primerni kot hrana mesojedim živalim, zebre iz iste družine pa ne. Ali pa, da kapibare, ki so največji glodavci na svetu, ne bi smeli hraniti mesojedim živalim, podgane in miši pa lahko hranimo kačam in drugim živalim, lahko jih celo ubijamo in zatiramo kot škodljivce,'' je dodala Miheličeva.

Miheličeva je tudi spomnila na reševanje problematike prekomernega števila nekaterih vrst prostoživečih živali v naravi. ''V naši zakonodaji je legalno in tudi javnost na splošno sprejema odločitev, da se vsako leto usmrti določeno število medvedov, srnjadi in drugih lovnih živali. Tudi te so sicer lahko popolnoma zdrave in mlade (kot je bila omenjena žirafa), vendar zanje stroka ocenjuje, da jih je v naravi preveč. Ali lahko torej trdimo, da bi bila usmrtitev ’presežnega’ medveda v živalskem vrtu na Danskem nesprejemljiva, tistega v gozdu v Sloveniji pa ne?'' je ob tem postavila vprašanje Miheličeva in dodala, da pa je res, da lahko rojstva v živalskih vrtovih kontrolirajo, a tudi to ima svojo ceno.

Danci zelo racionalni

Miheličeva iz ljubljanskega živalskega vrta je opozorila, da je zgodba iz danskega živalskega vrta o usmrtitvi žirafe kompleksna. ''Pri danskem ravnanju s presežki zoo živali (kot je nam znano) po njihovi zakonodaji ne gre za evtanazijo zdravih živali, kot se primerja z našim zakonom o zaščiti živali. Tudi pri nas usmrtitve živali obravnava več zakonov, poleg zakona o zaščiti živali še lovska zakonodaja in zakonodaja, ki ureja področje rejnih živali. Mislimo, da gre bolj za vprašanje, kaj je etično uporabiti za hrano živali, to pa je pri različnih narodih zelo različno,'' je pojasnila in dodala, da lahko ista žival spada tako v kategorijo prostoživeče živali, živali v živalskem vrtu ali pa v kategorijo rejnih živali. Še toliko se stvar zaplete zaradi kulturnih razlik med narodi, celo v Evropi, kaj se lahko znajde na jedilnikih in kaj ne.

Miheličeva je še razložila, da ima severozahodna Evropa, predvsem Danska, glede usmrtitve in uporabe mesa živali zelo racionalne poglede. ''Neka žival je lahko sprva žival v živalskem vrtu, če/ko postane presežek, pa prestopi v kategorijo ’hrana za druge zoo živali’. V primeru žirafe to pomeni, da ne vidijo etične razlike v tem, če levi pojedo žirafo ali kravo oziroma zavestno nočejo ločevati živali na več ali manj vredne v smislu: leve je sprejemljivo hraniti z govedino, piščanci, kozami, ovcami in podobno, nikakor pa ne z žirafami, zebrami, antilopami in drugimi ’karizmatičnimi’ živalmi.''

Kot je znano, je usmrčena žival v Kobenhavnu postala hrana za leve. Dele so uporabili za preučevanje. Usmrtitev je potekala pred zainteresirano javnostjo, med gledalci so bili tudi otroci. Žirafo so usmrtili, da so preprečili parjenje med sorodniki. V oči pa bode, da so se za žirafo zanimali drugi evropski živalski vrtovi, a se za oddajo niso odločili.