Pod vprašajem le še Ljubljana Center

Volilne komisije 10 volilnih enot so do srede do polnoči prejele skupno 17 ugovorov, od tega 13 ugovorov volivcev, dva ugovora kandidata in dva ugovora predstavnika liste kandidatov SDS. Volilne komisije so zavrnile ali zavrgle vseh 14 ugovorov, ki so jih obravnavale danes, tudi ugovor predstavnika liste kandidatov SDS v volilni enoti Ljubljani Bežigrad. O ostalih ugovorih bodo odločali jutri.

Volilna komisija 2. volilne enote s sedežem v Postojni je prejela tri ugovore volivcev, in sicer dva ugovora volivcev z območja Kopra in en ugovor volivca z območja Nove Gorice. V 3. volilni enoti Ljubljana Center je volilna komisija prejela sedem ugovorov sedmih volivcev in en ugovor predstavnika liste kandidatov SDS. V 4. volilni enoti Ljubljana Bežigrad je volilna komisija prejela štiri ugovore, in sicer en ugovor predstavnika liste kandidatov SDS, en ugovor kandidata Stranke slovenskega naroda in dva ugovora volivcev. Volilna komisija 7. volilne enote Maribor je prejela en ugovor volivca. Ugovor enega od kandidatov za poslanca madžarske manjšine je prejela volilna komisija 10. volilne enote s sedežem v Lendavi.

Volilne komisije v 1. volilni enoti s sedežem v Kranju, 5. volilni enoti s sedežem v Celju, 6. volilni enoti s sedežem v Novem mestu, 8. volilni enoti s sedežem na Ptuju in 9. volilni enoti s sedežem v Kopru pa niso prejele ugovorov.

Bežigrad: Volilna komisija zavrnila vse ugovore

Volilna komisija 4. volilne enote s sedežem v Ljubljani Bežigrad je zavrgla ali zavrnila vse štiri ugovore. Med njimi tudi ugovor predstavnika liste kandidatov SDS, saj v nobenem primeru niso bile izkazane nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev, so pojasnili v omenjeni volilni komisiji.

Glede ugovora SDS, ki je zatrjevala, da volilnim upravičencem, ki so prišli volit, na 18 voliščih ni bila dana možnost podpisati se v volilni imenik oz. tistim upravičencem, ki se ne morejo ali nočejo podpisati, ni bil narejen ustrezen uradni zaznamek na določenem mestu v volilnem imeniku, so v komisiji zatrdili, da so ugotovili, da na "16 voliščih teh kršitev bodisi sploh ni bilo ali pa so bile čisto neznatne, manjkal je eden oz. največ 10 podpisov oz. zaznamkov, kar je neupoštevanja vredno".

Na dveh voliščih je bila po besedah komisije kršitev večja. Na enem volišču ni bilo nobenega podpisa v volilnem imeniku, na drugem je manjkala približno polovica, poleg tega ni bilo niti zaznamkov, da se volivci niso mogli oz. hoteli podpisati, so dodali v komisiji. "Nihče ni trdil, da bi prišlo do tega, da ne bi volilne pravice izpolnili tisti volivci, ki so obkroženi v volilnem imeniku. Trditev je bila samo, da volivci, ki so volili, niso imeli možnosti podpisati se v volilni imenik. Da bi bil ugovor utemeljen, bi morala biti v njem zatrjevana kršitev taka, da je ali bi lahko bistveno vplivala na izid volitev po zakonu o volitvah v DZ," so povedali v komisiji.

Dodali so še, da je komisija ugotovila, da te kršitve niso mogle bistveno vplivati na izid volitev na teh dveh voliščih, zato je ugovor zavrnila. V volilni komisiji so še povedali, da so zavrgli ugovor kandidata Stranke slovenskega naroda, ki je ugovarjal neuradnemu izidu volitev, saj neuradnemu izidu volitev ni možno ugovarjati. Ugovor volivca in volivke, ki sta ugovarjala, da sta glasovala, a se nista mogla podpisati v volilni imenik, pa je komisija zavrnila. "To, četudi drži, ni moglo nikakor vplivati na izid volitev, saj sta glasovala," so poudarili

Zavrnili tudi ugovor Marie Pozsonec

Volilna komisija 3. volilne enote Ljubljana Center je danes že obravnavala štiri ugovore volivcev, ki so se nanašali na nepravilnosti dela volilnega odbora, in vse štiri zavrnila. Kot je pojasnila predsednica volilne komisije Martina Erzin, so bile kršitve s podpisi sicer ugotovljene, vendar komisija meni, da ne morejo bistveno vplivati na izid volitev. O ugovoru SDS in ostalih ugovorih bodo po besedah Erzinove odločali v petek.

Volilna komisija 10. volilne enote s sedežem v Lendavi, kjer so volili poslanca madžarske narodne skupnosti, je prav tako odločala o ugovoru, in sicer kandidatke za poslanko madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec. Kot je pojasnil predsednik volilne komisije Milan Regvat, so ugovor kandidatke v enem delu zavrgli, saj je ugovarjala na delo komisije za pripravo volilnih imenikov, za kar volilna komisija ni pristojna, v drugem delu pa zavrnili kot neutemeljenega.

Tudi volilna komisija 7. volilne enote s sedežem v Mariboru je zavrnila ugovor volivke. Nanašal se je na delo posebnega volilnega odbora za invalide. Kot je pojasnila tajnica volilne komisije Polona Pal Gorjanc, je komisija odločila, da je volilni odbor ravnal pravilno, ko ni dovolil, da bi spremljevalec pomagal volivki pri glasovanju.

Tudi volilna komisija 2. volilne enote s sedežem v Postojni je zavrnila vse štiri ugovore volivcev, ki jih je prejela, saj v nobenem primeru niso bile izkazane nepravilnosti, ki bi vplivale na izid volitev. Komisija je prejela dva ugovora volivcev z območja Kopra in dva ugovora volivcev z območja Nove Gorice. V dveh primerih se je ugovor nanašal na kršitve v zvezi s podpisi volivcev v volilni imenik, v preostalih dveh je bilo navedeno, da naj bi bile nekatere glasovnice opredeljene kot neveljavne, čeprav bi morale biti veljavne, vendar ob tem ni bila podana nikakršna obrazložitev, za koliko glasovnic naj bi šlo in na katerem volišču.

SDS zahteva razveljavitev glasovanja in ponovne volitve

Med tistimi, ki so na volilno komisijo poslali ugovor, je torej tudi SDS. V stranki so to napovedovali, na koncu pa se v tej smeri tudi odločili. Ugovor so poslali na volilno komisijo 3. in 4. volilne enote, tj. Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. Za ugovor so se odločili "zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri delu volilnih odborov, ker nekateri med njimi od volivcev niso zahtevali oziroma jim omogočili lastnoročnega podpisa v volilni imenik, kot to določa zakon". Kot pojasnjujejo v SDS, so jim številni volivci sporočili, da volilni odbori od njih pred izročitvijo glasovnice niso zahtevali podpisa niti niso naredili uradnega zaznamka o tem, da se volivec ne želi oziroma ne more podpisati v volilni register, kot to zahteva zakon.

Prvaki strank v Trenjih o rezultatih volitev

"Mislim, da je treba vse pritožbe jemati resno. Nisem še videla, da bi nekdo postavil pod vprašaj celotno legitimnost volitev“, je glede ugovorov SDS v oddaji Trenja dejala predsednica LDS Katarina Kresal.

"Temu se posveča preveč pozornosti. Oni so izenačili sebe in državo, trdijo, da niso izgubili oni, ampak država, in to je nevarno“, je dejal predsednik Zares Gregor Golobič. Predsednik DeSUS Karel Erjavec pa je v Trenjih dejal: "Če nekdo dvomi, če so bile nepravilnosti, lahko uporabijo pravna sredstva. Ali je res potrebno iti do ustavnega sodišča? Tej pritožbi se daje preveč pozornosti, to ne more spremeniti volje ljudi“, je dejal Erjavec.

"Rečem naj, da se SD pred rezultati Državne volilne komisije nismo in se tudi ne bomo razglašali za zmagovalce. Pričakujem pa, da rezultati ne bodo drugačni od tistih, ki jih je javnost že deležna in da bomo relativni zmagovalci. Že pred volitvami sem dejal. Da naj ima stranka, ki ima relativno večino, možnost, da se jim podeli mandat," je poudaril predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor.

Kandidat za poslanca SDS Gregor Virant pa je v izjavi za medije v zvezi z vloženima ugovoroma SDS zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri delu volilnih odborov na državnozborskih volitvah poudaril, da je prav, da se razčistijo vse nepravilnosti pri delu volilnih organov.

Dodal je, da "bomo s tem na koncu dobili čisti volilni izid". Virant je glede ugovora zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri delu volilnih odborov v 3. volilni enoti s sedežem v Ljubljani Center in v 4. volilni enoti s sedežem v Ljubljani Bežigrad pojasnil, da gre za 53 volišč, na katerih je vpisanih več kot 53.000 volivcev. Po njegovih besedah bi lahko nepravilnosti vplivale na izid volitev.

Virant: Zaupamo v delo komisij

Poudaril je, da popolnoma zaupajo volilni komisiji, ki bo odločala o ugovoru. Po zavrnitvi ugovora s strani volilne komisije, pa je mogoča storiti naslednje: "Kar pomeni, da bodo odločitve, ki jih bodo sprejele volilne komisije, merodajne. V primeru, da se tisti, ki so se protožili, z njimi še vedno ne bodo strinjali, imajo še vedno možnost ugovarjati pri potrjevanju mandatov v državnem zboru". V primeru, da bo volilna komisija ugovor zavrnila z interpretacijo, "s katero se ne bomo strinjali, pa bomo uporabili sodno pot".

Katere so možne zlorabe?

O možnih zlorabah, ki bi se lahko zgodile, če se volivec ob sprejetju glasovnice ne podpiše, pa je Virant dejal sledeče: "To so zlorabe, ki bi se zgodile na ta način, da bi se npr. v skrinji tistih volivcev, ki na volišča sploh niso prišli.“, je še zatrdil Virant. "Seveda dopuščamo možnost, da gre za malomarnost volilnih odborov," je dejal. Kot je dodal, dejstvo, da teh podpisov ni, še ne pomeni, da je kdo želel naklepno spremeniti rezultat.

Glede zahteve stranke SDS, da se opravi ponovno štetje na posameznih voliščih, je predsednik DeSUS Erjavec dejal, da imajo pravno možnost za to zahtevo. Prav se mu zdi, da se stvari razčistijo. "Ne glede na to, če pride do sprememb tudi pri številu sedežev med obema strankama, smo se odločili podpreti levosredinsko koalicijo, ker je ta koalicija na volitvah dobila največjo podporo," je zatrdil Erjavec.

Poslanec DeSUS Franc Žnidaršič je to zahtevo SDS komentiral z besedami, da "ni prvič, da komplicirajo". Po njegovo lahko dobijo še tri mandate, pa ne bo pomagalo, saj nekateri v stranki zagotovo ne bi "šli na drugo stran".

Strokovnjak Miro Cerar o pritožbah

"Najprej čakamo na dokončne rezultate volilnega izida s strani Državne volilne komisije, potem bo sledila konstitutivna seja državnega zbora (DZ). Državni zbor bo konstituiran, če bo potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov, tu pa se bodo obravnavale morebitne pritožbe zoper odločitve volilne komisije. Če bo tukaj nastopil problem, da DZ ne bi rešil vseh teh pritožb, tako da bi bili pritožniki zadovoljni, se lahko ti obrnejo na Ustavno sodišče. To bi vzelo nekaj časa, da se ugotovi, kako je s poslanskimi mandati. To bi pa lahko vplivalo na postopek imenovanja vlade, predsednik države bo imel zagotovo težave s predlaganjem mandatarja. Morali bi najti neko legitimno politično pot, tako stranke, kot predsednik države“, je bil mnenja pravni strokovnjak iz Pravne fakultete Miro Cerar.

Na novinarsko vprašanje, kaj se lahko zgodi, če bo pritožbam ugodeno in ali lahko to pripelje tudi do ponovnih volitev, pa je Miro Cerar dejal sledeče: "Ustavno sodišče lahko ugotovi, kako je z rezultatom oz. s poslanskimi mandati. V nekem skrajnem primeru pa se lahko tudi zgodi, da se na kakšnem volišču, v okraju, volitve v spornem delu ponovijo. To pa bi pripeljalo do tega, da bi DZ bil konstituiran, vendar bi takšen mandat bil sporen, in to bi lahko trajalo nekaj tednov. To pa bi vplivalo na postopek oblikovanja vlade. Zelo verjetno je, da ne bo prihajalo do nekih novih volitev, če so bile korektno izvedene doslej," je še dejal Cerar.

Že včeraj je Državna volilna komisija potrdila, da na dveh voliščih v Ljubljani člani volilnega odbora na viški osnovni šoli, na voliščih številka 13 in 15, od volivcev niso zahtevali, naj se podpišejo v volilni imenik, čeprav zakon to zahteva. Zato bi se tam glasovanje lahko ponovilo. Na napako sta se pritožila dva od volivcev. Komisija v volilni enoti Ljubljana Vič - Rudnik, sprejeli odločitev, da ugovora volivcev nista utemeljena, saj naj to, da od volivcev niso zahtevali podpisa, ne vpliva na rezultat.

"Če se ugotovi karkoli nezakonitega, je treba presoditi, ali gre za take nepravilnosti, ki bi lahko vplivale celo na izid volitev. Če bo do te ugotovitve prišlo, je treba v tistem obsegu, v katerem je zadeva sporna, volitve ponoviti. Sicer pa to ni potrebno,“ je za 24UR ZVEČER pojasnil pravnik Miro Cerar.

Največ glasov z veleposlaništev za NSi

DVK je sporočila izid glasovanja na osmih veleposlaništvih RS, na katerih je bilo oddanih več kot 100 glasov in so volilni odbori sami ugotavljali izid glasovanja. Od 2834 oddanih glasov jih je največ, 1007 dobila NSi. Sledijo SDS z 911 glasovi, SD 407, LDS 126, Zares 112 ter DeSUS in SLS+SMS po 53 glasov. Volivci so na osmih veleposlaništvih glasove namenili še Krščansko-demokratski stranki (40), Zelenim Slovenije (31), Lipi (25), Listi za pravičnost in razvoj (12), Stranki slovenskega naroda (11), Listi za čisto pitno vodo (10), Zeleni koaliciji (osem), Naprej Slovenija (sedem) in Akacijam (dva).

Na ostalih diplomatsko-konzularnih predstavništvih je skupno glasovalo 678 volivcev, od tega 116 po pošti. Izid glasovanja na teh voliščih bo DVK ugotavljala v ponedeljek ob 13. uri.