Hrvaška za odstop od arbitražnega sporazuma na podlagi dunajske konvencije

Predsedniki poslanskih skupin v hrvaškem saboru so danes na srečanju s premierjem Zoranom Milanovićem dosegli soglasje glede odstopa Hrvaške od arbitražnega sporazuma o reševanju vprašanja meje s Slovenijo.

Kot je dejal Milanović, se bodo pri tem držali postopkov, ki jih predpisuje mednarodno pravo, da pa že od tega trenutka dalje menijo, da je arbitražni postopek končan.

"Na grožnje za nacionalno varnost ter nacionalne in državne interese smo se vsi odzvali enako. Poskrbeli bomo, da z odstopom od arbitražnega sporazuma preprečimo malverzacije in prevare," je izjavil predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil danes prvič kot šef HDZ za isto mizo s hrvaškim premierjem in predsednikom SDP Milanovićem.

Po srečanju so podporo odstopu od arbitražnega sporazuma izražali tudi predsedniki nekaterih drugih opozicijskih poslanskih skupin, kot sta Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in Samostojna srbska demokratska stranka (HDSS), ter vrsta neodvisnih poslancev, ki sodelujejo v različnih poslanskih skupinah.

Tudi neodvisna poslanka Jadranka Kosor meni, da je sporazum, ki ga je s svojim takratnim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem podpisala v Stockholmu novembra 2009, mrtev. Pričakuje, da bo sabor na izredni seji v sredo in četrtek potrdil postopke za odstop od arbitražnega sporazuma, podobno kot so sprejeli arbitražni sporazum pred nekaj manj kot šestimi leti, v času, ko je Slovenija blokirala hrvaška pristopna pogajanja z EU.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes pozdravila enotno stališče premierja in predstavnikov opozicijskih strank. "Ne glede na kršitve arbitražnega postopka bo Hrvaška kot odgovorna članica mednarodne skupnosti še naprej iskala način za sporazumno reševanje mejnih vprašanj ter si prizadevala za dobrososedske odnose s Slovenijo," so zapisali v sporočilu za javnost iz urada hrvaške predsednice.

Medtem so dogovor vlade in opozicijskih strank pozdravili tudi ribiči iz hrvaške Istre, ki so bili nezadovoljni z arbitražnim sporazumom. Pričakujejo, da bosta državi spor reševali na katerem od mednarodnih sodišč, dotlej pa bo, kot trdijo, veljala sredinska mejna črta v Piranskem zalivu.

Zapleti naj ne bi škodovali odnosom med državama

Na kakšen način naj bi se vprašanje meje med državama reševalo zdaj, Hrvaška še nima odgovora, prav tako pa Milanović meni, da zadnji zapleti ne bodo škodovali odnosom med Slovenijo in Hrvaško.

Milanović sicer ni želel komentirati potez slovenske vlade te dni, niti vloge Karla Erjavca. Je pa potarnal, da Slovenija ni edina država, s katero nimajo rešenih mejnih vprašanj.

Tako Miro Cerar kot Erjavec sicer menita, da Hrvaška enostransko ne more zapustiti arbitraže, a Milanović pravi, da mnenje Slovenije ni pomembno: "Lahko odidemo in bomo odšli."

Potrdil je še navedbe novinarjev, da to med drugim pomeni, da bodo o svoji zahtevi za prekinitev pogodbe obvestili tudi Slovenijo, ki bo imela tri mesece časa za odgovor. Če bo Ljubljana nasprotovala prekinitvi, bi imeli državi še leto dni časa, da bi se dvostransko ali ob posredovanju tretje strani poskusili dogovoriti, ali je prišlo do kršitev arbitražnega sporazuma in ali je zaradi tega treba razveljaviti pogodbo. Tako bi se zgodba o arbitraži zavlekla globoko v leto 2016.

Počeo je sastanak premijera Milanovića i @vpusic s predsjednicima klubova zastupnika #SaborHR pic.twitter.com/smATESkyJ5

— Vlada R. Hrvatske (@VladaRH) July 27, 2015

"Gre za postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb"

Pri odstopu od arbitraže gre za postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, je danes pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš.

Hrvaška mora kot stranka v postopku, ki se sklicuje na grobo kršitev temeljnih določil arbitražnega sporazuma, obvestiti slovensko stran, da zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma ter pojasniti svoja stališča, je pojasnil Lapaš v pogovoru za hrvaški radio.

Dunajska konvencija nato v takih primerih predvideva rok največ tri mesece za odgovor obveščene strani. Če Slovenija ne bo odgovorila, Zagreb lahko sklepa, da je sporazum razveljavljen.

"Če bo Slovenija ugovarjala, konvencija predvideva postopek mirne rešitve spora o razveljavitvi arbitražnega sporazuma, in ne o meji," je dejal profesor na zagrebški pravni fakulteti Lapaš.

Kot je še pojasnil, omenjeni postopek mirne rešitve sporov predvideva izbiro katere od možnosti, ki jih opredeljuje ustanovna listina ZN v 33. členu, rok za to pa je največ 12 mesecev.

Tako je rešitev v skladu s 33. členom možno poiskati s pogajanji, anketo, posredovanjem, spravo, razsodništvom, sodno rešitvijo, obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po izbiri strank. Drugi odstavek 33. člena predvideva, da lahko tudi Varnostni svet Združenih narodov, če oceni, da je to potrebno, povabi stranki, naj spor rešita s pomočjo omenjenih mehanizmov.

Če rešitve ne bo niti po letu dni, se katera od strani lahko obrne na generalnega sekretarja ZN za sprožitev še enega mehanizma iz dunajske konvencije - pravnega postopka mediacije. Odločitev komisije ZN za mediacije ni obvezujoča za stranki v postopku, temveč predstavlja zgolj priporočilo, je pojasnil Lapaš.

Hrvaški pravni strokovnjak je ocenil, da ne more biti nobenih pravnih posledic za Hrvaško zaradi zahteve za razveljavitev arbitražnega sporazuma, ker bo zgolj izkoristila svojo pravico sklicevanja na dunajsko konvencijo, ki je del mednarodnega prava. V tem okviru hrvaška odločitev ni enostranska, je še pojasnil.

"Za morebitno reševanje spora o meji na katerem od specializiranih sodišč ZN, kot sta Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, je potrebna dobra volja obeh, ne le ene od strani v postopku," je še spomnil Lapaš.

"Arbitražna afera ne more skaliti dobrih odnosov med državama"

Hrvaški minister za kulturo Berislav Šipuš, ki se je pred nocojšnjim koncertom Zagrebških solistov in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani sestal z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, je v izjavi po srečanju izpostavil dobre odnose med državama. Teh, kot je poudaril, arbitražna afera ne more skaliti. 

Minister Šipuš je še dejal, da sam ni niti za hip pomislil, da se zaradi afere ne bi udeležil koncerta ali sestal s slovensko kolegico. Po njegovih besedah gre le za eno odprto vprašanje, ki ga morata državi rešiti na kulturen način.

Evropska komisija nima formalne vloge v zadevi

Na Evropski komisiji v Bruslju so danes vnovič potrdili, da so seznanjeni z najnovejšim dogajanjem v arbitražnem procesu med Slovenijo in Hrvaško, hkrati pa zatrdili, da Evropska komisija v zadevi nima nobene formalne vloge.

Evropska komisija je zgolj posredovala pri sklepanju sporazuma med državama, ki pa je izven njenih pristojnosti, je v Bruslju dejala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali je komisija prejela pismo hrvaške vlade, v katerem jih ta seznanja z arbitražno afero.

V pismu, poslanem prejšnji petek, je Hrvaška zapisala, da so javno objavljeni transkripti in posnetki komunikacije slovenskega sodnika na arbitražnem sodišču Jerneja Sekolca in slovenske agentke na sodišču Haagu Simone Drenik razkrili kršitev temeljnih načel arbitražnega postopka.

"Komisija ni stranka v postopku, niti ni vanj posredno ali neposredno vpletena," je dejala Andreeva.

"Evropska komisija podpira delo arbitražnega sodišča in verjame, da bodo pravila, ki sta jih državi sprejeli za njegovo delovanje, spoštovana," je dodala ter napovedala, da bo komisija počakala na odločitev sodišča, preden bo sprejemala kakršne koli sklepe.

Da arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške ne sodi med pristojnosti EU, so v komisiji zatrdili že v sredo, kmalu po tem, ko je hrvaški tisk objavil posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik. V pogovorih se dvojica pogovarja glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in postopkov. Oba vpletena sta sicer že odstopila.