V Ljubljani so se na dveh ločenih shodih zbrali tisti, ki so proti nastanitvi migrantov, in tisti, ki temu ne nasprotujejo.
Pred samskim domom na Kotnikovi ulici v središču prestolnice, kjer je po novem izpostava azilnega doma, se je tako že ob 14. uri zbrala množica ljudi. Kljub mrazu in slabemu vremenu, se je po podatkih policije zbralo več kot 1000 ljudi, ki so beguncem in migrantom izražali dobrodošlico.
Množica je pozivala k strpnosti. S seboj so imeli tudi transparente, na katerih je med drugim pisalo Sovraštvo do beguncev je fašizem, Ograje na mejah so ograje v glavah, Nihče ni ilegalen, Smrt fašizmu, svoboda ljudstvu in Kapitalizem v zadnji fazi na domoljubje pazi.
Ena od protestnic na Kotnikovi je dejala, da so razočarani nad vlado in premierjem Mirom Cerarjem, ki ne ukrepata proti sovražnemu govoru, ki se širi.
Dogodek je potekal mirno, prisotni pa so bili tudi številni policisti. Protestniki so takrat zatrdili, da bodo na Kotnikovi vztrajali, dokler policija ne bo preprečila, da bi tisti, ki nasprotujejo azilantom, prišli na to ulico.
Shoda so se udeležili tudi številni kulturniki in politiki
Med udeleženci so številni kulturniki – med drugim Veno Taufer, N'Toko, Suzana Koncut, Zoja Skušek, Jadranka Juras, Žiga Kariž in Ivo Godnič. Na shodu je zapel tudi zbor Kombinat.
Udeležili so se ga tudi politiki, med drugim poslanci ZL Matej Tašnar Vatovec, Miha Kordiš, Franc Trček in Matjaž Hanžek, nekdanji predsednik republike Milan Kučan, evropska poslanka Tanja Fajon in sindikalist ter član TRS Branimir Štrukelj.
V Združeni levici so zapisali, da obsojajo "manifestacije nestrpnosti" ter opozarjajo, "da država ravno z dopuščanjem demonstriranja nestrpnosti proti priseljencem in beguncem afirmira sovražni, ksenofobni in nestrpni diskurz kot nekaj povsem naravnega in družbeno sprejemljivega, desnici pa omogoča, da begunsko problematiko izkorišča za širitev lastnega vpliva."
Kot pravijo, bi morala država odreagirati in zaščititi manjšine, zoper katere so ti shodi uperjeni. "Nedopustno je, da nihče ne ukrepa. Zato se moramo kot družba solidarno zoperstaviti sovraštvu, ksenofobiji in nestrpnosti in poslati jasno sporočilo, da smo za svobodno in odprto družbo, v kateri ni prostora za nestrpnost in rasizem," so še dodali.
''Ljubljanska četrt Tabor ima vse, kar imajo veliki: kavarno z lososovim toastom, dvorano za pred- in postmoderne športe, park z zelenimi klopicami, hotel in restavracijo z vsaj enim indijskim kosilom dnevno, neuklonljivo avtonomno cono, električno gledališče in gledališko elektrarno v enem, dom modrih žena in mož, muzeje nenavadnih krajev in časov, ministrstvo, ki ga ni mogoče opisati. In ljudi. Tabor ima prijazne ljudi. Zato ljudem v stiski izreka prijazno dobrodošlico,'' pa so na Facebooku zapisali v skupini Begunci dobrodošli na Kotnikovo, kjer so pozivali ljudi k udeležbi na shodu, da pokažejo dobrodošlico migrantom.
Nasprotniki zahtevajo takojšnje zaprtje meje za nezakonite migrante
Na drugi strani pa so se organizirali tudi nasprotniki, ki so prav tako organizirali svoj protest. Ta se je začel uro kasneje, ob 15. uri na Trgu republike.
Od 200 do 300 protestnikov se je s Trga republike v spremstvu policije odpravilo proti Kotnikovi ulici. Tam se jih je nato po podatkih policije zbralo okoli 600. Protestniki so vzklikali "Cerar odstop". S seboj so imeli slovenske zastave, nekateri tudi zastave s karantanskim tigrom ter transparente, na katerih je med drugim pisalo Slovenija je naša, Stop islam, Islamisti niso dobrodošli in Ustavite migrante.
Tudi med udeleženci protesta proti namestitvi migrantov so bili nekateri politiki, denimo Zmago Jelinčič in Jernej Pavlin ter tudi ekonomist Bernard Brščič.
Shod je na Facebooku organizirala skupina z imenom Ljubljana je proti migrantskemu centru. Na družbenem omrežju so opisali svoje zahteve – med drugim zahtevajo takojšnje zaprtje meje za nezakonite migrante, zavrnitev vstopa vsem migrantom, ki jih države severno in južno od Slovenije ne želijo, kot tudi "konec vsiljenega naseljevanja migrantov v rizična okolja". Med zahtevami je tudi ukinitev financiranja tujih nevladnih organizacij, ki podpirajo neomejeno priseljevanje nezakonitih migrantov v Republiko Slovenijo in prepoved delovanja istih.
Srečanje obeh polov na Kotnikovi
Protestniki, ki so se zbrali v podporo beguncem, so vztrajali na Kotnikovi ulici, dokler tja niso prispeli tudi protestniki, ki nasprotujejo migrantom. Številni policisti so obe skupini ločili z barikadami, naredili so tudi živi zid. Tako sta bili skupini oddaljeni okoli 30 metrov.
Med skupinama je vladalo napeto vzdušje. Protestniki na obeh straneh so pritiskali na policiste, naj jih spustijo naprej, med seboj pa so se zmerjali, žvižgali in kričali.
Udeleženci protesta proti namestitvi migrantov so vpili gesla, kot so Cerar odstop, Za Slovenijo, Nočemo migrantov. Na drugi strani pa je bilo slišati vpitje No pasaran in Antifašisti smo ter "Kdaj vam pride avtobus" in "Koliko vam plača SDS". Sta se pa obe skupini združili pri petju slovenske himne.
Protestniki, ki so 'proti', so se po dobri uri vztrajanja na Kotnikovi ulici odločili, da prizorišče zapustijo. To pa so protestniki, ki so 'za', dojeli kot zmago. Tudi oni so nato začeli zapuščati ulico.
'Mislim, da je ravno neinformiranost razlog za ta strah'
Na vprašanje, kako razume strah in nestrpnost, ki se razraščata po Sloveniji, je svetovno priznani fotograf Arne Hodalič, ki je migrante na balkanski poti spremljal med snemanjem dokumentarnega filma in ob številnih drugih priložnostih, za 24UR ZVEČER dejal, da gre predvsem za strah.
"Ljudi, ki so proti beguncev, je strah," poudarja. "Ena glavnih težav Slovencev, seveda nekaterih, je, da živijo preveč zaplankano, da ne hodijo v tujino ozirom na tiste konce, kjer so krizna žarišča. Šele tam lahko vidimo, kaj to pomeni, če si pregnan z doma, če ti porušijo dom, ubijejo člane družine. Mislim, da je ravno neinformiranost razlog za ta strah," pojasnjuje. Ob tem pa dodaja, da je povsod po Evropi zelo podobno stanje. "Pozabljamo, da je Evropa leta in leta jemala na teh območjih, kjer so danes krizna žarišča. Ogromne količine dobrin in nafte so bile odpeljane iz teh držav, ki so danes v ekonomski krizi," pravi Hodalič. Ko smo imeli korist, je bilo po njegovem mnenju vse v redu. "Zdaj, ko plačujemo račun, pa se je pojavilo nasprotovanje," dodaja.
Hodalič sicer pravi, da ne moremo posploševati niti o Slovencih niti o migrantih. Veliko je žalostnih zgodb, pripoveduje. Predvsem se lažje poistovetiš s tistimi, ki so nam podobni, izobraženi, a so izgubili vse. "Predstavljaš si, kaj bi se zgodilo s teboj, če bi bil v isti situaciji."