Občane Kidričevega so te dni vznemirile informacije, da naj bi država pri njih načrtovala vzpostavitev nastanitvenega centra za begunce. V tamkajšnjih vojaških objektih bi lahko sprejeli tudi do 4000 ljudi. Kidričevo je zato obiskal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, občani pa so ga pričakali s protestnim shodom.
Pred občinsko stavbo se je zbralo od 200 do 300 ljudi, ki so okoli občine sklenili človeško verigo. Če bo vlada vztrajala pri centru za prebežnike v Kidričevem, domačini napovedujejo, da bodo to fizično preprečili.
Ko je zapuščal sestanek z županom Kidričevega, so Šefica protestniki pričakali z žvižgi, vzkliki in kletvicami. Nekdo je vanj vrgel celo vžigalnik, poroča novinar 24UR Anže Božič.
Šefic: Ni še odločeno, da bo center za migrante stal v Kidričevem
Kot je po več kot uro dolgem sestanku povedal Šefic, trenutno obstajajo še vedno različne možnosti in potekajo različni pogovori po državi, zagotovo pa ni še čisto nič dogovorjenega. Dejstvo pa je, da morajo nekatere sedaj uporabljene objekte izprazniti, zato po njegovih besedah iščejo nove možnosti, saj ima Slovenija določene obveznosti v okviru EU in te je treba izpolniti.
Kidričevskemu županu Antonu Leskovarju in županu Hajdine Stanku Glažarju je predstavil ideje v zvezi z morebitnim angažiranjem lokacije v občini Kidričevo in dodal, da nobene odločitve v zvezi s tem še niso sprejeli. Danes so se dogovorili, da bo stališče županov prenesel tudi na vse organe, kjer se bo odločalo, če bi se izkazalo, da bi lahko na tej lokaciji karkoli naredili, pa jim je obljubil pravočasne informacije.
"Pripravljamo nekatere ocene in analize, na podlagi katerih bomo videli, ali sploh lahko uporabimo ta objekt, kaj bi morali storiti, da bi bila ta lokacija primerna, oceniti vse posledice in tudi stroške," je dejal Šefic in dodal, da na popolnoma enak način obravnavajo še nekatere druge morebitne lokacije, a tega, za katere gre, ni želel razkriti.
Šefic je ob tem poudaril, da mora Slovenija poiskati rešitve, zavedajo pa se in tudi razumejo, da med ljudmi za to ni navdušenja, zlasti po zadnjih dogodkih v Nemčiji. Vendar vlada ne more dopustiti, da bi stvari šle v nenadzorovano smer, je dejal državni sekretar in poudaril, da je bila Slovenija doslej izjemno uspešna na tem področju, zato so odločeni, da bo temu tako tudi naprej.
Po Leskovarjevih besedah sta s kolegom Glažarjem Šeficu jasno povedala, da begunskemu centru pri njih odločno nasprotujeta in naj imajo to v mislih, ko se bodo odločali o lokacijah. Kot je dejal, ne želijo zaostrovati razmer, a če bodo aktivnosti šle v smeri vzpostavitve centra, bosta oba sodelovala pri aktivnostih za preprečitev takšnih načrtov. Ne izključujeta niti možnosti fizične zapore objektov.
"Vsi se strinjamo, da je nekako treba reševati begunsko krizo, a dobili smo tudi zagotovila, da bodo upoštevali naš odločen ne. Če bo odločitev drugačna, bomo stopnjevali pritisk javnosti. Verjamem, da do tega centra pri nas ne bo prišlo," je bil jasen Leskovar, ki ne najde niti enega argumenta, ki bi bil v prid postavitvi begunskega centra pri njih.
Več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov
MNZ naj bi sicer preučevalo več možnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi načrtovali tudi nastanitveni center za 2500 tujcev v Kranju.
"Preučujemo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena odločitev še ni sprejeta," so poudarili na notranjem ministrstvu in razloge za iskanje novih lokacij pojasnili s tem, da nekateri centri zapirajo svoja vrata, tisti v Gornji Radgoni sredi januarja, v Celju pa konec februarja, zato jih je treba nadomestiti.
Notranje ministrstvo naj bi iskalo ograjene objekte, ki bi bili nekoliko oddaljeni od urbanih središč.
Šefic: Slovenija se z Avstrijo, Nemčijo in drugimi še dogovarja o skupnem režimu
Slovenija se z Avstrijo, Nemčijo in drugimi državami še dogovarja, kakšni bodo kriteriji za prehajanje migrantov, je v zvezi z napovedjo avstrijskih oblasti, da bodo preko Avstrije lahko potovali le še begunci, ki bodo zaprosili za azil v Nemčiji, dejal Šefic. Dogovor bo skupen, a za zdaj do njega še ni prišlo, je dodal.
"Takega dogovora še ni. Ko bo, bomo videli, kaj bo, in tisto bomo potem tudi uresničevali," je še dejal Šefic in potrdil, da je tudi omenjena avstrijska napoved eno od razmišljanj.
Ob tem je spomnil, da je tudi predsednik vlade Miro Cerar v četrtek dal zelo jasno sporočilo nemški kanclerki, danes pa se je tudi sam že pogovarjal z nemško veleposlanico v Sloveniji, zato misli, da vsi "gledajo v isto smer in je do neke mere optimist, da v nekem doglednem času lahko dosežejo skupen dogovor in kriterije, na podlagi katerih bodo delali".
'Žične ograje ne postavljamo na celotni meji s Hrvaško'
V odgovoru na priporočila, ki jih je v sprejem državnemu zboru predlagala SDS, je vlada zapisala, da žične ograje ne postavlja na celotni meji s Hrvaško in da tudi ne zapira mej. "Gre za nujen in začasen ukrep s ciljem preprečevanja razpršenega prehajanja državne meje oziroma usmerjanja prehoda na vstopne točke," je ponovila že znano stališče.
Samo varovanje ograje po navedbah vlade izvajajo dnevno, in sicer s patruljami, ki so sestavljene iz slovenskih policistov, pripadnikov Slovenske vojske in gostujočih policistov.
Vlada je zavrnila možnost, da bi druge države migrante lahko množično vračale v Slovenijo. "Slovenija ima obvezo zgolj do sprejema migrantov na podlagi Dublinske uredbe. Gre za migrante, ki so ob vstopu na naše ozemlje pri nas zaprosili za mednarodno zaščito, potem pa so med postopkom samovoljno zapustili azilni dom in odšli naprej z migrantskim tokom," v sporočilu po seji navaja vlada.
V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Branka Grimsa je vlada zavrnila očitke, da ne izvaja schengenskih pravil. "Slovenija v danih razmerah schengenska pravila izvaja optimalno, kar nam priznavajo tudi v EU. To dokazuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija pred nekaj tedni Italijo, Malto, Grčijo in Hrvaško - ne pa Slovenije - pozvala k spoštovanju schengenskih pravil glede registracije migrantov," je zapisala.
Odzvala se je tudi na postavljanje žične ograje na meji z Avstrijo oziroma na vprašanje, kakšen bo vpliv omenjene ograje na prost pretok blaga. Po navedbah vlade za zdaj zaradi tega ni bilo zaznati negativnih učinkov na gospodarstvo, "ne gre pa podcenjevati psihološkega učinka takšnih odločitev".
"Avstrija in Nemčija sodita med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerje Slovenije, zato bi vsako omejevanje oziroma oteževanje trgovinskih tokov in transportnih poti seveda negativno vplivalo na naše gospodarstvo," je še zapisala vlada.
