Ponekod se bojijo daljših čakalnih dob

V UKC Ljubljana, kjer je zaposlenih 1175 zdravnikov, 650 pa jih je soglasje umaknilo, so se na napovedano delo v "skrčenem obsegu" začeli pripravljati že julija. Kot pravi strokovna direktorica Brigita Drnovšek - Olup, še vedno upajo, da se ta scenarij ne bo uresničil. Če rešitve ne bo kmalu, pa bodo bolnike prisiljeni prenaročati, pravi.

Vsa urgenca se bo odvijala nemoteno, bo pa – odvisno od tega, koliko časa bo trajal umik soglasij – vedno bolj prihajalo do pomanjkanja kadra za redno delo, pravi strokovna direktorica. Organizirali bodo na primer dnevno anesteziološko triažo, da bodo lahko pokrili delo v vseh operacijskih dvoranah v hiši.

Na vprašanje, koliko predstojnikov in vodij služb je umaknilo soglasja, je Drnovšek - Olupova pojasnila, da se jih je nekaj res odločilo za tak izraz solidarnosti s kolegi. S temi so se pogovorili in razčistili, kakšne so njihove menedžerske naloge.

Drnovšek - Olupova je pojasnila, da UKC Ljubljana vsa leta presega program, za katerega imajo sklenjeno pogodbo z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Če se scenarij zmanjšanega obsega dela zdravnikov uresniči, bodo po njenem mnenju program vseeno izpolnili. Posebej se trudijo na tistih področjih, kjer so od zavoda na nacionalnem razpisu pridobili dodaten program, da bi ga izpolnili.

Na Pediatrični kliniki zaskrbljeni

Ob tem je poslovna direktorica Pediatrične klinike Biserka Marolt Meden dejala, da so v vodstvih klinik in UKC Ljubljana zaskrbljeni zaradi izjav direktorjev manjših zavodov, ki jih slišijo v medijih. "Iz medijev smo izvedeli, kako razmišljajo manjše bolnišnice: da bodo zagotovili 24-urno zdravstveno varstvo, vse, kar ne bodo zmogli opraviti, pa bodo preusmerjali na večje centre. Mi se že organiziramo, ogromno napora smo vložili v to, da bi svoj redni program lahko izpolnili in nikogar odklonili, ne vemo pa, s čim se bomo soočali septembra," je dejala Marolt Medenova.

V Kranju noče dežurati 90 odstotkov zdravnikov

V gorenjskih zdravstvenih domovih je zaposlenih 129 zdravnikov, od katerih jih je 74 vključenih v sistem dežurne službe, soglasje pa jih je umaknilo 21. Poleg tega je v sistem dežurne službe vključenih še 24 zdravnikov po pogodbah, od teh pa ni praktično nihče umaknil soglasja, je pojasnil direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik.

Situacija v Osnovnem zdravstvu Gorenjske je tako za spoznanje boljša kot drugje po Sloveniji, kažejo podatki, s katerimi razpolaga Veternik. Sam sicer meni, da bi morali protest zdravnikov odložiti do začetka prihodnjega leta, ko zakon stopi v veljavo, dotlej pa bi bilo dovolj časa, da bi poiskali nek kompromis.

V zdravstvenih domovih Jesenice, Bled, Bohinj in Radovljica praktično ni bilo nobenega umika soglasij, v Tržiču sta soglasje za dežurstvo umaknila le dva zdravnika od šestih. Zato na teh območjih kaže, da ne bo težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe.

Večje težave bodo v Kranju, kjer je soglasje umaknilo 90 odstotkov zdravnikov. Temu primerno bo nekoliko omejen dostop do redne ambulante, redno delo se bo predvidoma zmanjšalo za deset odstotkov, medtem ko bosta dežurna in urgentna služba zagotovljeni. Tudi v Škofji Loki je podobno kot v Kranju, s to razliko, da so tam večinoma koncesionarji, ki so tudi umaknili soglasja, a Osnovno zdravstvo Gorenjske njihove vloge smatra kot brezpredmetne, saj ni njihov delodajalec.

V jeseniški bolnišnici vsi umaknili soglasje

V Splošni bolnišnici Jesenice je 90 zdravnikov, od tega jih dežura 58 in prav vsi so umaknili soglasje za nadurno delo, je povedal direktor bolnišnice Igor Horvat. Pojasnil je, da bodo delo organizirali tako, da bodo za zagotovitev 24-urnega urgentnega dela redno delo zdravnikov porazdelili preko celotnega dne. Težave Horvat pričakuje na pediatriji in ginekologiji ter delno na internem oddelku, pa tudi na kirurgiji, manj dela bo opravljenega tudi v posameznih ambulantah.

Psihiatrična bolnišnica Begunje zaposluje 20 zdravnikov, od katerih jih dežura 18, med njimi tudi sam direktor Damijan Perne. Kot je pojasnil, so soglasje umaknili vsi razen dveh zdravnikov in njega, ki je kot direktor v drugačnem pogodbenem razmerju. "Vendar to ne bo povzročilo večjih težav. Službo imamo organizirano tako, da bo delo teklo normalno," je zagotovil Perne in dodal, da ne bodo omejevali programov, le striktno bodo skrbeli, da bodo zdravniki po opravljenem delu odšli domov in se tako držali tedenske omejitve ur. Sam še vedno verjame, da bo dialog med zdravniki in ministrstvom stekel. "To bi bilo dobro za vse nas, predvsem za bolnike," meni Perne.

V Bolnišnici Golnik dela 70 specialistov in specializantov, od tega jih dežura 29, a jih je 23 skupaj s predstojniki umaknilo soglasja. Pomočnica direktorja za strokovno področje Mihaela Zidarn je pojasnila, da bodo enako kot doslej zagotavljali 24-urno zdravstveno varstvo. To v praksi pomeni, da bo zdravnik prišel v službo šele v času dežurstva in bo naslednji dan po dežurstvu zjutraj končal delo. Ure dela, ki jih bodo opravili med vikendom, pa bodo izkoristili kot proste dneve.

Po zagotovilih Zidarnove bodo opravljali tudi vso nujno diagnostično dejavnost. Okrnjena bi lahko bila le nenujna diagnostika. "Pričakujemo lahko, da se bo podaljšala ležalna doba. Če bo takšno stanje trajalo dlje časa, bodo zaradi prenapolnjenosti bolnišnice lahko nastale težave z možnostjo sprejemanja akutno bolnih," je dejala Zidarnova. 

Uvajali bodo turnuse

V UKC Maribor je bilo julija zaposlenih 429 zdravnikov. Dežuralo jih je 360 oziroma 83,9 odstotka, do 28. julija pa jih je soglasje za nadurno delo umaknilo 257, kar predstavlja 61 odstotkov vseh zaposlenih zdravnikov. Če bodo umiki soglasja dokončni, bo 24-urno zdravstveno varstvo zagotovljeno s turnusnim delom.

Ostale redne programe bodo izvajali pretežno v dopoldanskem času in če bodo kadrovske možnosti dopuščale, tudi v popoldanskem času. Pri rednih programih bi zaradi tega lahko prišlo do podaljšanja čakalnih dob.

V Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor je zaposlenih 187 zdravnikov, od tega je 11 zdravnikov umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa, je pojasnil strokovni direktor doma Danilo Maurič. Od omenjenih 11 jih le šest dežura oz. opravljajo nadurno delo. Vseh 11 zdravnikov bo še naprej opravljalo dodatnih osem ur tedensko, kot omogoča zakonski normativ.

Zato ne pričakujejo večjih težav, manjkajoče zdravnike bodo enakomerno pokrili ostali dežurajoči zdravniki. Maurič je poudaril, da jim zdravnikov primanjkuje, zato so čakalne vrste že do zdaj krajšali z nadurnim delom in s pomočjo upokojenih zdravnikov, kar za zavod predstavlja veliko dodatno finančno breme, zdravniki, ki dežurajo in opravljajo nadurno delo, pa so na meji izgorelosti.

Soglasja umaknili vsi predstojniki

V Splošni bolnišnici Ptuj je zaposlenih 34 zdravnikov, en je zaposlen do tretjine delovnega časa. V dežurni službi jih dela 25, sedem je koncesionarjev, 15 pa jih dela preko podjemnih pogodb in s.p.-jev. Vseh 25 zdravnikov, ki opravljajo dežurstvo, je soglasja umaknilo, med njimi so tudi čisto vsi predstojniki. Največje pomanjkanje kadrov se je pokazalo pri kirurgih.

Zaradi umikov soglasij zdravnikov za delo preko polnega delovnega časa bo s 1. septembrom v Splošni bolnišnici Ptuj potrebna spremenjena organizacija dela, so pojasnili v bolnišnici. Na vseh oddelkih bo tako akutna obravnava kot ambulantno delo okrnjeno, povsod pa bodo zagotovili 24-urno zdravstveno varstvo. V veliki meri bodo odpovedali že naročene preglede in operacije, posledično se bodo zato podaljšale tudi čakalne vrste.

V Psihiatrični bolnišnici Ormož je zaposlenih 11 zdravnikov, nihče pa ni umaknil soglasja. Delovni čas imajo po navedbah direktorice Majde Keček že sedaj organiziran zelo racionalno in gospodarno, zato ne predvidevajo sprememb. V bolnišnici delovne programe presegajo tako v hospitalu kakor tudi v ambulantah. Zdravniki so zaradi tega zelo obremenjeni, a kljub temu ne pričakujejo večjih težav.

'Posledice bodo hude'

V celjski bolnišnici je zaposlenih 240 zdravnikov, od tega jih 90 odstotkov opravlja dežurstva. Soglasje k dežurstvu je doslej umaknilo 154 zdravnikov. Posledice zmanjšanja obsega dežurstva bodo hude, pravi direktor bolnišnice Marjan Ferjanc.

"Pripravljamo urnike za naslednji mesec. Nekaj bolnikov bo treba odpovedati, urnikov pa še nismo zaključili. Čakalne dobe se bodo podaljšale na vseh področjih, največ na kardiologiji in nevrologiji. Naši pediatri, čeprav so umaknili soglasje, bodo še naprej dežurali in vse urgentne bolnike bomo ustrezno oskrbeli," je pojasnil Ferjanc.

V Psihiatrični bolnici Vojnik je od 11 zdravnikov soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo šest. Kot pravi v. d. direktorja bolnice Daniel Lajlar, bodo malo drugače razporedili čas in pokrili ta manjko.

Ob omenjenih spremembah Lajlar pričakuje kar nekaj težav. V hospitalnih oddelkih bolnišnice po njegovih ocenah ne bo večjega izpada, v ambulantah pa pričakujejo čakalne vrste, ki jih do sedaj razen za zdravljenje odvisnosti niso poznali. Letošnji program po pogodbi z zavodom za zdravstveno zavarovanje na Vojniku opravljajo s presežkom in, kot pravi Lajlar, s tem ne bo težav.

Od okoli 60 zdravnikov in zobozdravnikov v celjskem zdravstvenem domu je soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 23 zdravnikov. Zato so v zdravstvenem domu morali povabiti še štiri zdravnike in razmišljajo še o dodatnih, je dejal direktor celjskega zdravstvenega doma Stanislav Kajba.

Pri organizaciji dela so 24-urna dežurstva razbili na 12-urna. V ordinacijah se bo nekoliko zmanjšal ordinacijski čas, vendar bo zmanjšanje relativno majhno. V dostopnosti do zdravnika bo nekaj izpadov zaradi prostih ur po dežurstvu, pravi Kajba. Ob tem zagotavlja, da nujno zdravljenje ne bo ogroženo.

Kajba sicer ne verjame, da lahko ministrstvo za zdravje zaplet z zdravniki reši pred 1. septembrom.

Gneča na oddelkih operativnih strok in na oddelku za pediatrijo

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je zaposlenih 95 zdravnikov. Soglasja preko polnega delovnega časa je umaknilo 75 zdravnikov, vključno s tremi zdravniki, ki so zaposleni preko podjemnih pogodb.

V. d. pomočnice direktorja za strokovne zadeve Branka Verdnik Golob predvideva, da se bodo pri obstoječem številu zdravnikov in sedanji organizacij dela za 24-urno zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva čakalne dobe in čakalne vrste najbolj podaljšale na oddelkih operativnih strok in na oddelku za pediatrijo.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je zaposlen 101 zdravnik. Soglasje jih je umaknilo 61, zaradi česar se bodo daljšale čakalne dobe, podaljšala se bo ležalna doba, manjša bo tudi realizacija programa tako v hospitalnem kot ambulantnem delu. Delo bo od 1. septembra organizirano v obliki dežurstva v okviru 48-urnega delavnika ali v okviru troizmenskih turnusov.

V brežiški bolnišnici je od 26 zdravnikov specialistov soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 20, od 12 specializantov pa štirje. Med zdravniki, ki so umaknili soglasje, so tudi predstojniki oddelkov. Delo v septembru so zato organizirali drugače kot do sedaj, posebnih težav pa zaradi tega ne pričakujejo.

'Delo bo naporno organizirati'

Prav tako tudi v novomeškem zdravstvenem domu poudarjajo, da bo 24-urna urgentna služba zagotovljena kot do sedaj. Od 43 zdravnikov jih je soglasje za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 24. Le nekateri njihovi zdravniki so že presegli letno omejitev 170 nadur, prav tako pa imajo v prehospitalni enoti pet redno zaposlenih zdravnikov, ki delajo v turnusu, so pojasnili v novomeškem zdravstvenem domu.

V novomeški bolnišnici je od 86 zdravnikov, ki so opravljali dežurstva, 82 umaknilo soglasja za delo preko polnega delovnega časa. Kot je zatrdila direktorica bolnišnice Mira Retelj, bodo zagotovili 24-urno zdravstveno oskrbo, a bo delo zelo naporno organizirati.

Po njenih besedah bo trpelo delo v rednih specialističnih ambulantah, ker po dežurstvu zdravnika ne bo več v ambulanti. Če ne bodo sklenili dogovora z zdravniki za delo po podjemnih pogodbah, se bo tako zmanjšal obseg ambulantnega dela. Prav tako se bo zmanjšala operativna dejavnost, saj v bolnišnici ob taki organizaciji dela primanjkuje anestezistov, je pojasnila Retljeva.

"Mislim, da je pred nami še kar precej usklajevanja," je dejala. Če pa ostane pri sedanjem stanju, je po njenem mnenju logično, da celotnega dela ne bodo mogli opraviti, zato se bodo daljšale čakalne vrste. V bolnišnici letošnji program dela sicer opravljajo po načrtih, a jih tudi presegajo, do konca leta pa bi lahko zaradi upada predvsem ambulantne dejavnosti dobili med milijon in 1,6 milijona evrov prihodkov manj, pravi Retljeva.

Težave, če bodo zdravniki dosledni glede dopustov in izobraževanj

Težave bi lahko, kot sta poudarili direktorica zdravstvenega doma Milena Kramar Zupan in strokovna vodja zavoda Maruška Levstek Plut, nastopile v primeru, da zdravniki pričnejo dosledno upoštevati svoje zakonske pravice v zvezi z letnim dopustom in izobraževanji, torej če bodo želeli koristiti ves dopust za leto 2010 do konca tega leta in po kolektivni pogodbi nujnih 30 dni izobraževanja v dveh letih. Razmere pa bi se lahko po njunih navedbah drastično spremenile zaradi nepričakovanih dogodkov, kot so tudi odpovedi delovnega razmerja in daljše bolniške odsotnosti.

V tem primeru bodo morali za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva bistveno bolj okrniti redno delo, kar nedvomno pomeni veliko težav za poslovanje ZD zaradi izgube dela plačila programa ZZZS in bistven upad kakovosti ter dostopnosti rednih zdravstvenih storitev za občane pri osebnem zdravniku.

Ne bosta pa okrnjeni ne dežurna pediatrična ambulanta ne dežurna zobozdravstvena služba, saj nihče od pediatrov in zobozdravnikov ne dosega omejitve 170 nadur letno, so zatrdili v novomeškem zdravstvenem domu.

V črnomaljskem zdravstvenem domu je vseh sedem zdravnikov, ki dežurajo, in oba koncesionarja umaknilo soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Kot je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Ljiljana Špec, bo nujna medicinska oskrba bolnikov zagotovljena, bo pa imel vsak zdravnik za svoje bolnike in za redno delo manj časa na razpolago. Delal bo namreč pet dni in pol na mesec manj, kar pomeni, da ga najmanj enkrat na teden ne bo v ambulanti in bo namesto tega dežural.

Špeceva zato pričakuje gnečo v ambulantah, a se jim je tak način razporeditve, kot pravi, zdel najbolj enostaven, saj z njim v najmanjši meri porušijo sistem dostopnosti zdravnikov za bolnike. Akutno oboleli bodo obravnavani isti dan, tisti, ki se bodo naročali, pa bodo dobili termin nekoliko kasneje, je pojasnila direktorica.

'Grozljive težave'

V Splošni bolnišnici Izola je bilo konec julija zaposlenih 79 zdravnikov specialistov, soglasja za delo preko polnega delovnega časa pa je preklicalo 76 zdravnikov. V bolnišnici poudarjajo, da bi za nemoteno opravljanje programa potrebovali dodatne specialiste v vseh dejavnostih, kjer je potrebno zagotavljati dežurno službo.

V bolnišnici tudi napovedujejo, da bodo na kirurškem oddelku zmanjšani nenujni operativni posegi za med 30 do 50 odstotkov. Za petino bodo zmanjšali delo tudi v ambulantni specialistiki.

Poleg tega ob taki organiziranosti ne bodo mogli zagotavljati dela v ginekološkem dispanzerju. Zaradi nizkega števila zaposlenih specialistov pediatrov pa bo ob zagotavljanju enega pediatra za nujne primere močno okrnjeno delo na oddelku in ambulantni specialistiki.

V Splošni bolnišnici Nova Gorica so pojasnili, da je od 59 zdravnikov, ki dežurajo, soglasja preklicalo 56 zdravnikov. Kot pojasnjuje pomočnik direktorja zavoda za strokovno medicinske zadeve Igor Pavlin, v bolnišnici pričakujejo s 1. septembrom "grozljive težave".

Glede reorganizacije dela Pavlin pravi, da so upoštevali priporočila, ki jih je dalo ministrstvo za zdravje, ampak se "vse skupaj slabo izide". Zato bodo najverjetneje morali odpovedati vse nenujne operacije in nenujne diagnostične postopke oz. preglede. Posledično bodo daljše čakalne vrste na teh področjih, največ pa na področju kirurgije in diagnostike na radiologiji, napoveduje Pavlin.

V koprskem zdravstvenem domu od 36 zdravnikov zaradi zakonskih omejitev ne dežura 15 zdravnikov, ostalih 21 pa je soglasja za delo preko polnega delovnega časa umaknilo. Med temi jih je pet že prekoračilo letno omejitev 170 nadur letno, zato v prihodnje dežurstva načrtujejo s preostalimi 16 zdravniki, pojasnjuje v. d. direktorja zdravstvenega doma Matevž Ravnikar.

Do 5. oktobra bo tako po njegovih besedah dežurna služba delovala nemoteno, takrat pa bodo tudi ostali zdravniki izpolnili kvoto 170 nadur letno. "Stvari in napovedi se na tem področju dnevno spreminjajo, zato še ne delamo pretirane panike. Ostajamo optimisti, da se bodo zadeve pred septembrom tako uredile, da bo v redu," je dejal Ravnikar. V nasprotnem primeru bo od 5. oktobra dalje v koprskem zdravstvenem domu skoraj gotovo prišlo do izpada rednih ambulant. "Danes nimamo nič čakalnih vrst, bojim se, da jih bomo v prihodnje imeli," je poudaril.

Kot pravi, lahko "ta oblika stavke" zdravnikov ob sprejemu napovedane zakonodaje traja neomejeno, vendar si ne zna predstavljati, kako bo sistem deloval, saj bodo čakalne vrste samo naraščale. O zaposlitvi novih zdravnikov v koprskem zdravstvenem domu razmišljajo že več let, pomagajo pa si tudi s pogodbenimi delavci. Toda ker zavodi ne dajejo več soglasij zdravnikom za delo drugje, bodo izgubili tudi pogodbene delavce, opozarja Ravnikar.

'Prihranek majhen, revolt ogromen'

V psihiatrični bolnici Idrija od 18 zaposlenih dva zdravnika ne dežurata, štirje pa so zamrznili soglasja za delo preko polnega delovnega časa do 1. januarja prihodnje leto. Upajo namreč, da se bo stanje do takrat uredilo, je pojasnila direktorica bolnice Viktorija Gorjup.

Po njenem mnenju bodo težave verjetno pri izvajanju ambulantnega programa, saj so soglasja zamrznili tisti, ki delajo v ambulantah. "Napasti zdravnike, delati reformo in se obrniti proti njim ni primerno, ker brez zdravnikov ni nikjer zdravstvenega procesa," meni Gorjupova. Kot poudarja, težko razume ministra, zakaj se je odločil varčevati pri plačilu dežurstev, saj je "prihranek majhen, revolt pa ogromen".

Kot je prepričana, so bistveno večje finančne rezerve zdravstvenega sistema v ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in združitvi v obvezno, v nižanju cen zdravil, v združevanju dežurnih mest ter ukinjanju dežurstev na manjših oddelkih in tam, kjer ni urgentnega stanja.

Trenutno rešitev Gorjupova vidi v umiku novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ne pa v novih kolektivnih pogodbah, saj te pomenijo samo dodatne zaplete. In to se, kot pravi, lahko stori do 1. septembra.

V Zdravstvenem domu Logatec je soglasja za delo preko polnega delovnega časa umaknilo pet od šestih zaposlenih zdravnikov, eden pa se zaradi zakonskih omejitev v dežurstvo ne vključuje več. Posamezni zdravnik je do sedaj opravil med 50 in 60 ur dežurstva mesečno, po prvem septembru pa bodo tako delali povprečno en dan v tednu manj, je pojasnila direktorica zdravstvenega doma Jasna Čuk Repnik.

Po njenih besedah to pomeni izpad ambulantnega dela, saj bolniki svojega zdravnika ne bodo imeli na voljo pet dni v tednu, ampak manj. S tem se bodo podaljšale čakalne dobe, delo pa bo postalo izjemno težko, zelo bo naraslo nezadovoljstvo bolnikov in zdravnikov, kar posledično lahko pomeni tudi slabše zdravljenje, pravi Čuk Repnikova.