'Predlog za umik smo že vložili'

Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so se danes na sestanku, ki se ga je udeležil tudi premier Borut Pahor, dogovorili za umik predloga za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Kot so dejali v poslanski skupini SD, so predlog za umik že vložili. V igri je tako le naknadni zakonodajni referendum.

Glede na to, da so se poslanske skupine koalicijskih strank danes odločile iz parlamentarne obravnave umakniti predlog za razpis predhodnega referenduma, naj bi tako do glasovanja o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško v DZ prišlo že na aprilski seji, katere dnevni red naj bi določili na kolegiju predsednika DZ 9. aprila. Referendum pa naj bi pripravili v prvi polovici junija.

Türk: Gre za razumen kompromis

Predsednik republike Danilo Türk je pred omenjenim sestankom komentiral razmere. Kot "razumen kompromis" je ocenil petkov dogovor predsednikov parlamentarnih strank, da po ratifikaciji arbitražnega sporazuma v DZ o njem odločajo volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu. Bojazni opozicije, da bi razsodba arbitražnega sodišča zahtevala spremembo ustave, pa je označil kot pretirane.

Kot je predsednik, ki se je doslej zavzemal za predhodni referendum o arbitražnem sporazumu, še dejal na današnjem briefingu za novinarje, je petkov dogovor sprejemljiv in je z njim "v soglasju".

To sicer po njegovem mnenju ni optimalno oziroma idealno zaporedje dejanj, saj je "akt ratifikacije nekega mednarodnega sporazuma sklepno dejanje v sklepanju mednarodne pogodbe" in bi bilo "najbolj primerno, da bi do ratifikacije prišlo na koncu, potem ko so opravljena vsa politična dejanja in ko je vse povedano".

Takšno zaporedje bi po njegovi oceni tudi utrjevalo avtoriteto državnega zbora, pa tudi mednarodni ugled države, zato si želi, da taka praksa pri sprejemanju mednarodnih sporazumov "ne bi postala razširjena" in da bi bil akt ratifikacije končno dejanje.

Kot je spomnil, se je sam, ko se je zavzemal za predhodni posvetovalni referendum, tudi zavzemal za tako zaporedje, sicer pa se zaveda, da gre za občutljivo politično temo in da je zato referendum potreben.

Glede potrebne večine za ratifikacijo sporazuma v DZ je predsednik dejal, da po pravu zadošča navadna večina in da gre za pravno vprašanje, pri katerem je treba slediti črki ustave. To sicer ne preprečuje, da ne bi bila večina večja, pravno pa zadošča navadna in glede ustave ni nejasnosti.

Predsednik se sicer strinja z ustavnim sodiščem, da je meja ustavna materija, vendar pa se ne strinja z opozicijo, da je zato potrebna dvotretjinska večina za ratifikacijo sporazuma v DZ. Kot je pojasnil, gre namreč sedaj za to, "da se mejna črta konkretizira na podlagi istih načel, ki so podlaga naše ustavne ureditve in odločanja arbitraže". Za to dejavnost pa "ni potrebna posebna večina in sporazum, ki določa način, kako naj se do tega pride, je tak kot drugi mednarodni sporazumi in ta se sprejema z navadno večino".

Opozorila opozicije, da bi razsodba arbitražnega sodišča zahtevala spremembo ustave, pa je označil kot pretirane skrbi, ki niso realne. Po njegovi oceni je treba upoštevati, da tako temeljna ustavna listina kot tudi ustava temeljita na načelih mednarodnega prava, ki vključuje tudi načelo uti possidetis, ki ga je ustavno sodišče v svojem mnenju tudi zelo natančno pojasnilo.

Hipotetična, teoretična možnost, da bi bila odločitev v nasprotju z ustavo, sicer obstaja, a "ni zelo velika" in ni taka, da bi ji bilo treba predhodno posvečati kakšne posebne aktivnosti, je dodal predsednik. Pri tem pa poudaril, da so "pretirani in odvečni strahovi slabo vodilo pri vodenju politike".

Kot pomembno je izpostavil, da je treba pri "našem ravnanju izkazovati samozavest in prepričanje v vrednost našega argumenta". Načelo uti possidetis je namreč sprejeto v mednarodnem pravu in potrjeno v različnih aktih in sodbah ter direktno uporabljeno v mnenjih arbitražnega razsodišča ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Badinterjeva komisija je tako te argumente sprejela brez težav, saj sta tako temeljna ustavna listina kot ustava zasnovani na načelih mednarodnega prava, je dodal.

Predsednik je ob tem še pozval k čim bolj umirjenemu in racionalnemu ter realnemu ocenjevanju arbitražnega sporazuma in možnosti, da s pomočjo arbitraže državi rešita vprašanje meje.