Slovenskega biologa Matjaža Kuntnerja, ki je v Južni Afriki odkril največjega pajka mrežarja, je pristojna komisija zaradi veličine odkritja v knjigo vpisala brez njegove prijave. (Foto: Blaž Garbajs)

V teh dneh na knjižne police prihaja nova izdaja knjige rekordov Guinness World Record 2011. Stroga žirija je med 50 tisoč rekordov z vsega sveta tokrat uvrstila tudi 17 slovenskih rekordov. Tako so se najvišji stavbi na svetu Burj Khalifa v Dubaju, filmu Avatar, pevki Lady Gaga ter preminulemu Michaelu Jacksonu, ki mu je letošnja izdaja pravzaprav posvečena, poleg starih slovenskih rekorderjev ob bok postavili tudi Davo Krničar z najhitrejšim spustom z Mount Everesta, Športno-kulturno društvo Mali Boštanj z največjim kresom, slovenski biolog Matjaž Kuntner, ki je v Južni Afriki odkril največjega pajka mrežarja, ter ultramaratonski kolesar Marko Baloh.

Slovenski rekorderji so neutrudni

Predstavitve nove izdaje so se udeležili tudi slovenski rekorderji. (Foto: Blaž Garbajs)

"Prav hude konkurence jaz nimam,“ je svoj rekord komentiral Krničar in pojasnil, da je bil to pravzaprav tudi prvi in doslej edino kompletno smučanje z najvišjega vrha sveta. Kolesar Baloh je postavil kar dva rekorda, ko je v 12 urah s kolesom prevozil 452 ter v 24 urah kar 890 kilometrov. "Zame je kolesarstvo najlepši šport na svetu,“ je priznal in dodal, da je njegove rekorde sprva sankcionirala Ultramaratonska kolesarska zveza, nato pa so dosežek prijavili tudi pri ekipi Guinness World Record. Da je ljubezen do omenjenega športa izjemno velika, priča tudi njegova napoved, da bo 8. oktobra poskusil svoj rekord še izboljšati.

Četvorka, ki jo vsako leto plešejo maturanti, se je v Guinnessovo knjigo rekordov uvrstila že sedmič. (Foto: Aljoša Kravanja)

Že sedmič se je na straneh te svetovne uspešnice pojavila slovenska masovna četvorka. Predstavnik plesne šole Urška Tomaž Ambrožič se je spomnil leta 2001, ko je Guinnessova knjiga njihov ples, v katerem je sodelovalo tri tisoč ljudi, zavrnila. "Naslednje leto smo uvedli plesanje po ulicah preostalih slovenskih mest. V tem času, ko smo prejeli kar sedem Guinnessovih diplom, smo v plesu združili točno 182.129 plesalcev,“ je dejal.

V knjigo se je letos spet uvrstila skoraj 400 let stara vinska trta iz Maribora, 643 metrov globoko naravno brezno Vrtoglavica, 43,44 metra visok kres, Jolanda Čeplak z najhitrejšim tekom v dvorani, Martin Strel s preplavano Amazonko, Peter Mankoč, ki je najhitreje preplaval sto metrov mešano, Aleš Valič, ki je z jadralnim padalom preletel neverjetnih 259,7 kilometra, pokojni Tomaž Humar, ki se je prvi sam povzpel na Anapurno, ter Rajmond Debevec, Robert Ferenčak in Robert Kranjc s streljanjem.

Kako postati Guinnessov rekorder?

"Rekorder je lahko vsak, ki se domisli novega rekorda,“ pravijo predstavniki, a dodajajo, da do končnega izbora vodi kar nekaj korakov. Svojo idejo morate tako najprej opisati ter prijaviti na njihovi spletni strani, nato čakate na vrsto. Če izberete že obstoječo kategorijo, vam pošljejo napotke, ki jih je upošteval zadnji nosilec rekorda, če pa gre za novo kategorijo, napotke sestavi komisija. Med poskusom postavitve rekorda morate imeti ob sebi najmanj dve nepristranski priči, celoten potek pa morate posneti. Komisija ves material skrbno pregleda ter vam v primeru, da ste postali rekorder, pošlje uradno potrdilo. Dolgega čakanja, ki lahko traja tudi do pol leta, se sicer lahko rešite z najemom njihovega razsodnika, ki pride na kraj dogodka ter tam tudi izda priznanje, a boste po Balohovih besedah dnevno zanj morali odšteti dobrih 3.500 evrov.

Že 56 let izhajanja

Po besedah predstavnikov knjige vsak mesec na njihovo uredništvo prispe okoli štiri tisoč novih prošenj za potrditev rekordov, vendar jih posebej za to določene komisije 95 odstotkov zavrnejo. Tako se po strogem izboru na koncu leta v knjigo vključi le štiri tisoč najboljših rekordov.

Prva knjiga rekordov je izšla 27. avgusta 1955 in je takoj postala uspešnica. Sedaj vsako leto knjiga izide v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih. Vsako leto prodajo več kot tri milijone izvodov, do danes pa je knjigo kupilo kar 124 milijonov kupcev. Na slovenskih policah bo svoje kupce letos čakalo šest tisoč izvodov.