V Evropi 'vojne napovedi' poceni letalskim vozovnicam in kratkim letom

V času, ko se letališča vračajo v življenje in se seznam prihodov ter odhodov počasi polni, se po Evropi odvijajo 'vojne napovedi' poceni letalskim vozovnicam in kratkim letom. Pred dnevi so to storili Avstrijci. Kot je napovedal avstrijski minister za promet Werner Kobler, v razredu nizkocenovnikov ne bodo več dovoljeni določeni ekscesi. Zahtevali bodo, da so v cene vozovnic vštete vse pristojbine, davki in druge dajatve. "Zakaj je to pomembno? Da se konča praksa družb, ki postavljajo cene pod osnovnimi stroški, kar vodi v nepošteno konkurenco in centralizacijo trga," je pojasnil Kobler. 

Kot pojasnjuje švicarski strokovnjak Thomas Jaeger, je to v prvi vrsti rezultat cenovne vojne na Dunaju. Ryanair z Laudo, Wizz air in IAG z Levelom so preplavljali dunajsko letališče z zelo poceni vozovnicami, ki so stale manj kot 10 evrov v eno smer. Drugič pa so sprejeli zelo posebno pravilo za Austrian Airlines, da ne sme leteti na destinacije, ki so manj kot tri ure oddaljene od dunajskega letališča.

Zdaj so okoljski davek na vozovnice izglasovali Švicarji, ki imajo 10. največje letalsko vozlišče v Evropi. Kot pojasnjuje Jaeger, to pomeni, da bodo potniki, ki potujejo iz švicarskih letališč plačali občuten davek glede na čas trajanja njihovega leta in to vsakič, ko kupijo vozovnico za švicarsko letališče. Obdavčili pa bodo tako komercialne kot privatne lete. Vse to bo udarilo predvsem tiste, ki potujejo pogosteje dodaja, a posledice bodo širše.

Po besedah Jaegerja to za manjša letališča pomeni, da bo zanje težje obdržati regionalne prevoze. Če so bili prej določeni poleti le mejno profitabilni, zdaj pa je treba dodati še nove davke, bi to lahko pomenilo manj profitabilne lete. Posledica tega bi bilo manj destinacij na voljo in dražje letalske vozovnice. Torej potrošnikov ne bodo udarile le višje cene letalskih kart, ampak tudi dejstvo, da nekatere destinacije ne bodo več vzdržne in  bodo izginile.

Skobir: Če ne bomo hitreje odpravljali ukrepov, nas čakajo na pol prazna letala ali pa ukinitev letov na določene destinacije

V oddaji 24UR ZVEČER so se o izzivih letalstva v prihodnosti pogovarjali z Zmagom Skobirjem, poslovodnim direktorjem družbe Fraport, ki upravlja z ljubljanskim letališčem. Kot je dejal, lahko nedvomno pričakujemo dražje letalske vozovnice, kar ne velja samo za nizkocenovnike, ampak za vse prevoznike. Letališče Jožeta Pučnika je osrednje slovensko letališče z rednimi prevozniki in se razlikuje od regionalnih letališč, ki so bolj odvisna od nizkocenovnikov, je poudaril Skobir. Slednji znajo utrpeti večje izgube. 

Po besedah Skobirja je letalstvo okrnjeno, postavljajo pa se novi temelji. Prevozniki so zmanjšali flote, letališča, regije in države pa zdaj tekmujejo za te zmanjšane kapacitete. Skobir je opozoril pristojne, da mi morali zdaj, ko se odpirajo meje v EU in izven, pristopiti enako kot ostale države. Spomnil je, da imamo v Sloveniji še vedno na seznamu 11 držav znotraj EU, ki niso na seznamu varnih držav, ob prihodu v Slovenijo pa je predvidena karantena. Prevozniki se zato ne odločajo za našo destinacijo, če bo trajalo še dlje časa, pa bodo odšli tja, kjer jih bodo pozdravili brez omejitev, je bil jasen Skobir. 

V Fraportu vseeno upajo, da se bodo ukrepi še naprej rahljali, a časa ni veliko. V torek je na primer na Brniku pristal nizkocenovnik Wizzair, še pred prihodom pa je bilo napovedano skoraj polno letalo. Nato je v Slovenijo prispela polovica manj potnikov, saj so ti let odpovedali vedoč, da bodo mogli v karanteno. Belgija je namreč še vedno na spisku držav, ki niso epidemiološko varne. Če bo tovrstnih primerov v prihodnje še več, bodo letala na pol prazna ali pa se bodo prevozniki odločali za druge destinacije. 17 prevoznikov sicer še vedno napoveduje lete z brniškega letališča (nekateri so se že vrnili). V Slovenijo pa letos ne bosta letela finski prevoznik Finnair in španska Iberia. Lete je storniral tudi Izrael. 

Skobir je še opozoril, da bi lahko bila letošnja sezona še slabša, kot se jo napoveduje, zaenkrat pa pričakujejo, da bodo dosegli približno 30 odstotkov lanskega prometa.