Ustavnega zakona o izbrisanih najverjetneje ne bo

Branko Grims (SDS) je v uvodu obravnave ustavnega zakona o t. i. izbrisanih na ustavni komisiji DZ povedal, da je zakon potreben zato, ker je edino z njim mogoče pravno neizpodbitno urediti vsa odprta vprašanja o izbrisanih. Državni sekretar na MNZ Goran Klemenčič je ocenil, da je edini namen zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča.

Po besedah predstavnika predlagateljev Grimsa je ustavni zakon potreben predvsem zaradi ustavne odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih iz leta 2003, ki je pravno vprašljiva. Opozoril je, da je z odločbo ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 81. člen zakona o tujcih v nasprotju z ustavo, čeprav je bila ustava sprejeta pol leta pozneje, kar je njemu nenavadno. Prav tako je z njo ustavno sodišče razveljavilo člen, ki je zapisan v sami ustavi, "kar je še bolj vprašljivo, saj je s tem poseglo v samo ustavo".

Ustavni zakon je po mnenju poslanca najboljša možnost, s katero je mogoče pravno neizpodbitno urediti vsa odprta vprašanja o izbrisanih. Z njim je mogoče urediti tako vprašanje različne obravnave izbrisanih, "ko se enim izdaja odločbe brez zakona, za druge pa se napoveduje sprejetje posebnega zakona", je navedel Grims.

Klemenčič: Z ustavnim zakonom bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča

Goran Klemenčič je povedal, da je edini namen zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča, zato vlada zakona ne podpira. Vlada po njegovem tudi ne podpira prakse, ko v odločbe ustavnega sodišča poskuša posegati z ustavnim zakonom. "Po našem mnenju je edini pravi možen in sprejemljivi način urejanja vprašanja izbrisanih z izdajanjem odločb, kar na notranjem ministrstvu že počnemo in s čimer bomo kmalu tudi končali, nato pa s sprejetjem navadnega sistemskega zakona o izbrisanih," je povedal.

Klemenčič je na seji tudi pojasnil, na kakšen način ministrstvo individualno obravnava posameznike, ki jim izdaja odločbe o stalnem prebivališču. Med člani komisije namreč obstajajo različna mnenja o tem, ali je ta obravnava individualna ali ne.

Kot je povedal, MNZ iz računalniških evidenc najprej pridobi podatke o osebah, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo odločbe po osmi točki odločbe ustavnega sodišča. Nato preverijo spis te osebe, v primeru neskladja podatkov ali dvoma pa upravno enoto še zaprosijo, da na lastnih podatkih preveri njihovo točnost. Vse to nato arhivirajo in pripravijo odločbo.

Državni svetnik Bogomir Vnučec pa je povedal, da državni svet, ki je o tem vprašanju razpravljal pred nedavnim, ustavni zakon podpira.

Černač: Problematične bodo odškodnine

Na sprejeti sklep Ustavne komisije DZ se je odzval poslanec SDS Zvonko Černač. Pravi, da je Okrožno sodišče v Mariboru 3. novembra razsodilo, da je odločba izbrisanemu, ki je bila izdana aprila 2004, ko je notranje ministrstvo vodil Rado Bohinc, pravni temelj za dosojo odškodnine. Po njegovih besedah je tožbeni zahtevek nekaj manj kot 70.000 evrov, o višini odškodnine pa sodišče še ni odločilo.

"Bistveno je, da so temelj za odškodnine odločbe, ki so bile izdane v letu 2004 in enake odločbe bodo v 7000 primerih izdane sedaj oz. se izdajajo. Vse bodo temelj za odškodninske zahtevke," je v izjavi za javnost dejal Černač.

Kot je podaril, se tudi sam sprašuje, zakaj je zadeva šele sedaj postala javna. "Postopek je bil relativno hiter, saj je bila tožba vložena februarja 2007, odločitev pa je bila sprejeta v letu in pol. Od dneva, ko je bila sprejeta do tega, ko je bila sprocesirana, pa je minilo pol leta. To je vprašanje za pravosodnega ministra," je dejal poslanec.