FOTO: Leto dni od žledu, ki je Slovenijo spremenil v grobišče dreves

Pred letom dni je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Po mili in predvsem zeleni zimi, ko so marsikje že cveteli zvončki in trobentice, drevje pa se je že pripravljalo na pomlad, je začelo snežiti. 30. januarja 2014 je sneg prešel v leden dež, ceste so se spremenile v drsalnice, stavbe so dobile leden pokrov, drevje pa je objel debel leden oklep. Že naslednji dan je drevje začelo popuščati pod težo ledu in povesilo svoje veje, mnoge veje so se polomile, ker dež še vedno ni ponehal, pa so pod težo debelega ledenega oklepa drevesa začela padati.

Ponekod drevje okovano z 8 cm debelim ledenim oklepom

K razsežnosti katastrofe je prispevala kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla. Na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje se je žledenje začelo že 30. januarja 2014. Pet dni pozneje je bil ledeni oklep na tem območju debel tudi več kot 5 cm. Drugod po Sloveniji se je žledenje začelo 1. in 2. februarja. Dodatno je še sneg obremenil z ledom obložena drevesa. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na pivškem in postojnskem območju, do 8 cm. Žled je začel na osončenih legah odpadati z dreves že 5. februarja. Večina žleda je odpadla z dreves 6. februarja 2014. Poškodbe na drevesih so nastajale od 30. januarja pa vse do 10. februarja, ko so se prevračala še posamezna drevesa.

Gasilci, civilna zaščita, vojska in prostovoljci so hiteli pomagati

Velik del države je bil zaradi poškodb na električnem omrežju brez elektrike, najhuje pa je bilo na območju Notranjske in krajih južno ter zahodno od Ljubljane ter na območji Elektra Maribor. Obstal je železniški promet med Ljubljano in Koprom, podoba zaradi žledu uničene pokrajine, pa je mnogim ostala za vedno v spominu. Podrta drevesa so bila videti kot vžigalice, ki jih razsuješ po mizi. Vse skupaj pa je mnoge spominjalo na posledice jedrskega uničenja. Življenje na najbolj prizadetih območjih se je ustavilo. Gasilci, civilna zaščita in vojska so priskočili na pomoč, mnogi so ostali ujetih v svojih mrzlih domovih, saj so bili brez elektrike in ogrevanja. Na pomoč so ljudem v stiski priskočila tudi prostovoljna društva in posamezniki. V trgovinah je hitro zmanjkalo agregatov, ljudje so nujno potrebovali pomoč države. Sloveniji je na pomoč priskočila tudi Avstrija, ki nam je poslala zelo zmogljive generatorje.

Žled je terjal dve smrtni žrtvi. Med sanacijo elektrovoda je na Pohorju umrl 20-letnik, v Pivki pa je zaradi nepravilne uporabe generatorja umrl moški, ki se je zastrupil z nevarnim monoksidom. Je pa med sanacijo gozdov po žledu umrlo več oseb, zato so oblasti in pristojni ves čas pozivali, da naj bodo ljudje pri sečnji in spravilu zelo previdni.

Zaradi podrte ograde v ZOO Ljubljana pobegnila ris in risa

Žled je podrl tudi del ograje v ljubljanskem živalskem vrtu, zato sta na prostost pobegnila risa in ris. Slednjega so uspeli čez nekaj dni ujeti v past in ga vrniti v ogrado, medtem ko se je risa pasti veliko bolj izogibala. Kljub temu so jo po 33 dneh na prostosti ujeli, a je močno oslabela, izgubila kar tri kilograme, po uspavalnem strelu v levo zadnjo taco pa je imela tudi težave z nogo. Risa Zooja je zaradi zapletov teden dni po tem, ko so jo ujeli, žal umrla.

Žled ni popustil vse do 6. februarja, ponekod pa je težave povzročal vse do 10. februarja. Posledice, ki jih je povzročil na gozdovih, infrastrukturi in objektih, pa tudi leto dni po tragediji še niso povsem odstranjene.

Skupna škoda kar 429 milijonov evrov

Ledeni oklep je povzročil precej škode in nevšečnosti, posledice žledoloma so bile katastrofalne. Skupna cena škode je znašala 429 milijonov evrov, skoraj polovica škode pa je nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Sanacija marsikje še ni končana.

Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Hitrost poteka sanacije poškodovanih gozdov je sicer dokaj stalna - zimski meseci so primeren čas za dela v gozdovih, potek sanacije pa občasno motita slabo vreme in razmočenost terena, ki otežuje spravilo lesa.

Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov.

Ogromna je bila tudi škoda na elektroomrežju. V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih medtem sanacija še vedno poteka. Najbolj so bili prizadeti v Elektru Ljubljana, kjer je bila škoda ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, a bo njena končna vrednost odvisna od dokončnega izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju imajo zdaj vsi odjemalci zagotovljeno normalno preskrbo z električno energijo.

Sredstva za sanacijo

Na Zavodu za gozdove pojasnjujejo, da bodo ukrepi sanacije gozda večinoma financirani iz predvidenih sistemskih sredstev, ki bodo zagotovljena v letih od 2014 do 2020 iz različnih virov. Najpomembnejši vir sredstev za sofinanciranje bodo pričakovana sredstva v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (okoli 18 milijonov evrov). Iz teh sredstev se bodo predvidoma sofinancirali ukrepi obnove, nege gozdnih sestojev in varstva. Prav tako se bo sofinancirala nekatera dela pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih prometnic. Drugi viri sofinanciranja sanacije bodo sredstva, rezervirana v integralnem proračunu RS, s katerimi se bodo sofinancirali ukrepi nujnega preventivnega varstva gozdov.

Na podlagi interventnega zakona je bilo Zavodu za gozdove Slovenije po začasnem programu aktivne politike zaposlovanja za odpravo posledic žleda v letu 2014 odobrenih en milijon evrov za kadrovsko okrepitev ter 1,15 milijona evrov za program javnih del za leti 2014 in 2015.

V gozdovih v bližnji okolici Ljubljane je še vedno precej podrtih dreves.

S sanacijo gozdov se mudi

Obstaja namreč nevarnost, da pride v letošnjem letu do prenamnožitve podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja. Ta je zaradi velike količine poškodovanih in oslabljenih dreves iglavcev v gozdovih zelo velika, opozarjajo na Zavodu za gozdove. Razsežnost problema podlubnikov v povezavi s posledicami žledoloma je bila sicer lani manjša od pričakovane, predvsem zaradi neugodnega vremena za razvoj podlubnikov (mokro in dokaj hladno poletje).

Žled v številkah:

- žled je močno poškodoval 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev ter 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev

- obnova gozdov je potrebna na skoraj 900 hektarjih poškodovanih gozdov

- skupna ocena škode na gozdovih in gozdnih cestah je 214 milijona evrov

- zaradi podrtega drevja je bilo neprevoznih 93 odstotkov vseh gozdnih cest

- do sedaj je bilo posekanih 60 odstotkov poškodovanih iglavcev, 27 odstotkov listavcev, od vse lesne mase pa okoli 38 odstotkov poškodovanega lesa

- sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, bo predvidoma v večji meri končana do spomladi 2015

- sanacija poškodovanih listavcev bo potekala več let, predvidoma do konca leta 2016

- v letu 2014 je bilo v gozdovih za posek zaradi podlubnikov evidentiranih 440.000 m3 iglavcev kar je za četrtino več kot v letu 2013

- v naslednjih petih letih bo za obnovo potrebnih okoli 2,5 miljona sadik gozdnega drevja

- V letu 2014 se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, od tega tudi 18 smrtnih, 3 smrtne nesreče so se zgodile pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev

- v letu 2014 je zavod za gozdove izvedel 140 tečajev varnega dela v gozdu za 3250 udeležencev

- brez električne energije je bilo zaradi žleda skupno okoli 147.000 gospodinjstev

- prvi teden intervencij zaradi ujme je delovalo okoli 30.000 gasilcev