Slovenija

FOTO: Leto dni od žledu, ki je Slovenijo spremenil v grobišče dreves

Ljubljana, 30. 01. 2015 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek/STA
Komentarji
60

Katastrofalen žled, ki je konec januarja lani prizadel Slovenijo, se bo zapisal v slovensko zgodovino kot ena najhujših naravnih ujm. Nastalo je za več kot 400 milijonov evrov škode. Preverili smo, kako poteka sanacija.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Kamp Šobec prejel priznanje za hitro sanacijo po žledolomu
    01:58
    Iz 24UR: Kamp Šobec prejel priznanje za hitro sanacijo po žledolomu
  • Iz SVETA: Mineva leto dni od ene največjih vremenskih katastrof pri nas
    02:27
    Iz SVETA: Mineva leto dni od ene največjih vremenskih katastrof pri nas
  • Iz SVETA: Kakšno je stanje slovenskih gozdov leto dni po žledu?
    02:48
    Iz SVETA: Kakšno je stanje slovenskih gozdov leto dni po žledu?
  • Iz SVETA: So železnice uspele sanirati škodo?
    02:28
    Iz SVETA: So železnice uspele sanirati škodo?

Pred letom dni je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Po mili in predvsem zeleni zimi, ko so marsikje že cveteli zvončki in trobentice, drevje pa se je že pripravljalo na pomlad, je začelo snežiti. 30. januarja 2014 je sneg prešel v leden dež, ceste so se spremenile v drsalnice, stavbe so dobile leden pokrov, drevje pa je objel debel leden oklep. Že naslednji dan je drevje začelo popuščati pod težo ledu in povesilo svoje veje, mnoge veje so se polomile, ker dež še vedno ni ponehal, pa so pod težo debelega ledenega oklepa drevesa začela padati.

K razsežnosti katastrofe je prispevala kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla.
K razsežnosti katastrofe je prispevala kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla. FOTO: Reuters

Ponekod drevje okovano z 8 cm debelim ledenim oklepom

K razsežnosti katastrofe je prispevala kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla. Na pregradi iz obalno-kraškega v celinsko območje se je žledenje začelo že 30. januarja 2014. Pet dni pozneje je bil ledeni oklep na tem območju debel tudi več kot 5 cm. Drugod po Sloveniji se je žledenje začelo 1. in 2. februarja. Dodatno je še sneg obremenil z ledom obložena drevesa. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na pivškem in postojnskem območju, do 8 cm. Žled je začel na osončenih legah odpadati z dreves že 5. februarja. Večina žleda je odpadla z dreves 6. februarja 2014. Poškodbe na drevesih so nastajale od 30. januarja pa vse do 10. februarja, ko so se prevračala še posamezna drevesa.

Za učinkovito obvladovanje razmer in sanacijo akutnih težav so najbolj zaslužni ljudje, ki so pomagali najbližjim, sosedom in tudi neznancem, poudarjajo na občini Postojna, kjer se vsem, ki so pomagali, še enkrat zahvaljujejo.
Za učinkovito obvladovanje razmer in sanacijo akutnih težav so najbolj zaslužni ljudje, ki so pomagali najbližjim, sosedom in tudi neznancem, poudarjajo na občini Postojna, kjer se vsem, ki so pomagali, še enkrat zahvaljujejo. FOTO: CZ za severno Primorsko

Gasilci, civilna zaščita, vojska in prostovoljci so hiteli pomagati

Velik del države je bil zaradi poškodb na električnem omrežju brez elektrike, najhuje pa je bilo na območju Notranjske in krajih južno ter zahodno od Ljubljane ter na območji Elektra Maribor. Obstal je železniški promet med Ljubljano in Koprom, podoba zaradi žledu uničene pokrajine, pa je mnogim ostala za vedno v spominu. Podrta drevesa so bila videti kot vžigalice, ki jih razsuješ po mizi. Vse skupaj pa je mnoge spominjalo na posledice jedrskega uničenja. Življenje na najbolj prizadetih območjih se je ustavilo. Gasilci, civilna zaščita in vojska so priskočili na pomoč, mnogi so ostali ujetih v svojih mrzlih domovih, saj so bili brez elektrike in ogrevanja. Na pomoč so ljudem v stiski priskočila tudi prostovoljna društva in posamezniki. V trgovinah je hitro zmanjkalo agregatov, ljudje so nujno potrebovali pomoč države. Sloveniji je na pomoč priskočila tudi Avstrija, ki nam je poslala zelo zmogljive generatorje.

Ena od težav pri sanaciji škode so nesreče v gozdovih. Lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi, s čimer je bil izenačen črni rekord iz leta 2011, ko je bilo nesreč pri delu v gozdu največ doslej. Največ nesreč se je zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven.

Žled je terjal dve smrtni žrtvi. Med sanacijo elektrovoda je na Pohorju umrl 20-letnik, v Pivki pa je zaradi nepravilne uporabe generatorja umrl moški, ki se je zastrupil z nevarnim monoksidom. Je pa med sanacijo gozdov po žledu umrlo več oseb, zato so oblasti in pristojni ves čas pozivali, da naj bodo ljudje pri sečnji in spravilu zelo previdni.

Zaradi podrte ograde v ZOO Ljubljana pobegnila ris in risa

Žled je podrl tudi del ograje v ljubljanskem živalskem vrtu, zato sta na prostost pobegnila risa in ris. Slednjega so uspeli čez nekaj dni ujeti v past in ga vrniti v ogrado, medtem ko se je risa pasti veliko bolj izogibala. Kljub temu so jo po 33 dneh na prostosti ujeli, a je močno oslabela, izgubila kar tri kilograme, po uspavalnem strelu v levo zadnjo taco pa je imela tudi težave z nogo. Risa Zooja je zaradi zapletov teden dni po tem, ko so jo ujeli, žal umrla.

Ris Rožnik je moral biti zaradi podrte ograde kar nekaj časa v začasni ogradi.
Ris Rožnik je moral biti zaradi podrte ograde kar nekaj časa v začasni ogradi. FOTO: ZOO Ljubljana
V ZOO škode še niso v celoti odpravili. Za javnost je zato še vedno zaprt zgornji del vrta, po okoli pol milijona evrov vredni sanaciji pa obljubljajo tudi nekaj novosti.

Žled ni popustil vse do 6. februarja, ponekod pa je težave povzročal vse do 10. februarja. Posledice, ki jih je povzročil na gozdovih, infrastrukturi in objektih, pa tudi leto dni po tragediji še niso povsem odstranjene.

Skupna škoda kar 429 milijonov evrov

Ledeni oklep je povzročil precej škode in nevšečnosti, posledice žledoloma so bile katastrofalne. Skupna cena škode je znašala 429 milijonov evrov, skoraj polovica škode pa je nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Sanacija marsikje še ni končana.

Od vse lesne mase, ki jo je treba odstraniti iz gozda, so posekali približno 38 odstotkov poškodovanega lesa, kar je 3,5 milijona kubičnih metrov. Hitrost poteka sanacije poškodovanih gozdov je sicer dokaj stalna - zimski meseci so primeren čas za dela v gozdovih, potek sanacije pa občasno motita slabo vreme in razmočenost terena, ki otežuje spravilo lesa.

Na elektroenergetski infrastrukturi je nastalo za 80,5 milijona evrov škode.
Na elektroenergetski infrastrukturi je nastalo za 80,5 milijona evrov škode. FOTO: Reuters

Na cestah je žledolom povzročil za 8,7 milijona evrov škode, k čemur je treba prišteti še posredno škodo, še precej huje so jo odnesle Slovenske železnice, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovnica. Za njeno sanacijo so lani namenili 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov.

Ogromna je bila tudi škoda na elektroomrežju. V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih medtem sanacija še vedno poteka. Najbolj so bili prizadeti v Elektru Ljubljana, kjer je bila škoda ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, a bo njena končna vrednost odvisna od dokončnega izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju imajo zdaj vsi odjemalci zagotovljeno normalno preskrbo z električno energijo.

Žled je močno poškodoval 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev ter 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev. Sanacija pa marsikje še ni končana.
Žled je močno poškodoval 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev ter 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev. Sanacija pa marsikje še ni končana. FOTO: Damjan Žibert

Sredstva za sanacijo

V občini Postojna so za sanacijo škode, nastale po žledolomu, iz občinskih virov porabili nekaj manj kot 930.000 evrov. Od države so na ta račun prejeli 15.257 evrov za odpravo škode na objektih in 31.296 evrov za stroške agregatov, s katerimi so skušali normalizirati življenje v obdobju, ko so bili občani brez električne energije.

Na Zavodu za gozdove pojasnjujejo, da bodo ukrepi sanacije gozda večinoma financirani iz predvidenih sistemskih sredstev, ki bodo zagotovljena v letih od 2014 do 2020 iz različnih virov. Najpomembnejši vir sredstev za sofinanciranje bodo pričakovana sredstva v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (okoli 18 milijonov evrov). Iz teh sredstev se bodo predvidoma sofinancirali ukrepi obnove, nege gozdnih sestojev in varstva. Prav tako se bo sofinancirala nekatera dela pri gradnji in rekonstrukciji gozdnih prometnic. Drugi viri sofinanciranja sanacije bodo sredstva, rezervirana v integralnem proračunu RS, s katerimi se bodo sofinancirali ukrepi nujnega preventivnega varstva gozdov.

Na podlagi interventnega zakona je bilo Zavodu za gozdove Slovenije po začasnem programu aktivne politike zaposlovanja za odpravo posledic žleda v letu 2014 odobrenih en milijon evrov za kadrovsko okrepitev ter 1,15 milijona evrov za program javnih del za leti 2014 in 2015.

V gozdovih v bližnji okolici Ljubljane je še vedno precej podrtih dreves.

S sanacijo gozdov se mudi

Obstaja namreč nevarnost, da pride v letošnjem letu do prenamnožitve podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja. Ta je zaradi velike količine poškodovanih in oslabljenih dreves iglavcev v gozdovih zelo velika, opozarjajo na Zavodu za gozdove. Razsežnost problema podlubnikov v povezavi s posledicami žledoloma je bila sicer lani manjša od pričakovane, predvsem zaradi neugodnega vremena za razvoj podlubnikov (mokro in dokaj hladno poletje).

S sanacijo gozdov se mudi, saj obstaja nevarnost prenamnožitve podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja.
S sanacijo gozdov se mudi, saj obstaja nevarnost prenamnožitve podlubnikov, predvsem smrekovega lubadarja. FOTO: Damjan Žibert

Žled v številkah:

- žled je močno poškodoval 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev ter 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev

- obnova gozdov je potrebna na skoraj 900 hektarjih poškodovanih gozdov

- skupna ocena škode na gozdovih in gozdnih cestah je 214 milijona evrov

- zaradi podrtega drevja je bilo neprevoznih 93 odstotkov vseh gozdnih cest

- do sedaj je bilo posekanih 60 odstotkov poškodovanih iglavcev, 27 odstotkov listavcev, od vse lesne mase pa okoli 38 odstotkov poškodovanega lesa

- sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, bo predvidoma v večji meri končana do spomladi 2015

- sanacija poškodovanih listavcev bo potekala več let, predvidoma do konca leta 2016

- v letu 2014 je bilo v gozdovih za posek zaradi podlubnikov evidentiranih 440.000 m3 iglavcev kar je za četrtino več kot v letu 2013

- v naslednjih petih letih bo za obnovo potrebnih okoli 2,5 miljona sadik gozdnega drevja

- V letu 2014 se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, od tega tudi 18 smrtnih, 3 smrtne nesreče so se zgodile pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev

- v letu 2014 je zavod za gozdove izvedel 140 tečajev varnega dela v gozdu za 3250 udeležencev

- brez električne energije je bilo zaradi žleda skupno okoli 147.000 gospodinjstev

- prvi teden intervencij zaradi ujme je delovalo okoli 30.000 gasilcev

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (60)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

plan9
31. 01. 2015 18.18
+0
....bla-bla, če bi se sproti sekalo, bi bilo po žledolomu manj dela, lastniki gozdov so postali ljudje, ki sploh ne vejo kaj je gozd in se tudi tam nečisti, vsako leto zgnije v slovenskih gozdovih na tisoče kubikov lesa, pa nihče ne omenja škode, gozdovi se letno obnavljajo z prirastkom in tisti, ki omenja škodo ni ravno pameten, problem je v tem, da je vlada z tako bogatim lesom zapirala gozdno oziroma lesno industrijo, tudi za to jim je treba soditi in ne samo zaradi bank....
hotchilipoper
31. 01. 2015 07.49
-1
Kot prvo ta žled je bil narejen samo za Slovenijo,da se podre toliko lesa,da imajo ljudje kaj delat,in da se nimajo časa ukvarjat s politiko,beri krajo
croc
30. 01. 2015 17.55
+2
zanimivo, po satelitskih posnetkih je bil ta žled samo nad Slovenijo.
Raspunin777
30. 01. 2015 16.38
-8
Dajmo kmetom in lastnikom gozdov malo večje subvencije hahaha da bodo lahko srali in žrli ter kupovali nafto po znižani ceni
metalc6
30. 01. 2015 19.10
+3
subvencije so previsoke za velike kmete tisti mali pa bore malo... ne pozabi da je delo v gozdu sploh žledolom/veter smrtno nevarno kjer se vsak dan tvega hude poškodbe ali smrt dva dni nazaj je v naši občini preminil 40 letni oče 4 mladih otrok ter lastnik velike kmetije tako da ni potrebno udrihati po kmetih ker to so dobesedno tragedije
mentorhercul
30. 01. 2015 19.58
+1
cvet slovenske inteligence, pa kaj rabimo te kmetije, saj vse dobimo v trgovini, a ne.Kaj če bi prijel motiko in si kako zelenjavo sam pridelal, morda bi znal cenit dobrine......
pinocio
30. 01. 2015 16.33
-1
JanezNovakJohn
30. 01. 2015 14.28
+5
Bore malo je pospravljeno. Državno lesno podjetje se ni rodilo. Skratka mnogo grmenja s strani Židana in nič dežja. Država, vlada, politiki so še enkrat dokazali da so popolnoma nesposobni.
kure bedne
30. 01. 2015 14.09
+6
Žled je bil februarja in ne januarja- doktorji ste res na 24r
pinocio
30. 01. 2015 16.29
+1
Andi1234
30. 01. 2015 22.57
+0
jankolino
30. 01. 2015 12.30
+5
Raje naj odkup zrihtajo kot se Židan že dolgo hvali. Kaj ti nuca kupi smerk v gozdu na gozdni cesti, če jih nimaš kam prodati. Kaj ti nuca pospravljanje ko pa ti kupi kr stojijo pa stojijo sredi gozda? Denar za sanacijo je pa itak država že vsega požrla.
Klavdij Volk
30. 01. 2015 11.06
+9
Ali je milijon škode ali pet milijonov,nikoli jih oškodovanci ne bodo videli..Sramota druga ŠVICA..
ZDA
30. 01. 2015 18.47
+1
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
CastrumFF
30. 01. 2015 10.42
-24
Lepo je bilo.Ni kaj. Se dobro spomnim. Nov fotoaparat in slikat zled. Upam ,da bo tudi letos in se veliko vec kot lani!
Klavdij Volk
30. 01. 2015 11.03
+12
KAJ SI TI MALO ŠTROFNEN V GLAVO.MA KAJ BLEBETAŠ NEUMNOSTI..TI BI MORAL IMETI ŽLEDOLOM V HLAČAH IN GLAVI,DA NE BI GOVORIL TAKIH NEUMNOSTI..
blokirani
30. 01. 2015 11.39
+6
CastrumFF
30. 01. 2015 11.44
-15
Zakaj? Meni je bilo zleo vsec ko je bil zled! Tudi ko so bile poplave. Veliko novih fotk!
En procent
30. 01. 2015 12.50
-5
CastrumFF
30. 01. 2015 12.58
-6
blokirani
30. 01. 2015 14.15
+1
JanezNovakJohn
30. 01. 2015 14.30
+1
V tej nori državi se človek lahko le smeje.
ZDA
30. 01. 2015 18.48
+1
TellingTheTruth
30. 01. 2015 10.12
+9
Vse je slo v nic. Zahvala gre birokraciji in sistemu ki ne deluje. Nic vec produktov nismo naredili, nic vec lesa nismo prodali dokler je bil se dobr, nic nic nic. Vse je zgnilo. Vsaj narodu ki itak za kurjavo nima bi ga lahko dal, ampak to pa ne. Bolje ce trohni kot pa da ga damo revezu. Pa ne mi omenjat maribora ker veste kaksno zalost so tam delili. Se kurit se ga ni dalo, tak "les" so delili
mak0521
30. 01. 2015 13.55
+5
Žal bi reveži radi, da se jim ga pripelje na dom razžagenega. Jaz bi jim z veseljem dala, naj gredo v gozd, delajo in odpeljejo... ampak ne, to pa ne!
Titus56
30. 01. 2015 09.34
+21
A taka državna katastrofa, pa samo 400 milijonov škode. A letos nam bo pa sama ablast pridelala DVE MILJARDI PUFA, to je za 5 takih žledolomov, to pa je katastrofa, mater vam....Folk a pa se sploh zavedamo, kam to pelje
Biofanatik
30. 01. 2015 10.13
+3
Karlheinz
30. 01. 2015 09.24
+13
Kaj bi lahko se našel NEDKO, prosim, in tam v članek dopisal, da so nam pomagali Avstrijci, seveda, TODA tudi Čehi, Poljaki, Srbi, in tako dalje? Še sami ste snemali Poljske gasilce, ko so sedeli v svojih avtomobilih več dni pa elektriko proizvajali. KAKO LAHKO TAKO HITRO POZABITE?!?!?!?! Sram naj vas bo! Pa če je katera država poslala 2 gasilca pa samo kombi, se mi zdi prav, da jih omenite. Ko pa smo mi doli po srbiji pa bosni s to našo "megalomansko" zračno floto pomagali pa so nas bila sama usta kako smo OHH in SPLOOOH najboljši...
Karlheinz
30. 01. 2015 09.31
+3
Se opravičujem, tudi sam sem skoraj pozabil na nemški THW!
windmaster
30. 01. 2015 11.10
+4
Pa štirje romuni so prišli in civilna zaščita v Logatce je pozabila na njih. Prepuščeni so bili sami sebi in če ne bi bilo dobrih ljudi v Loški dolini ki so jih vzeli pod streho bi fantje zmrznili ker so spali v avtu!
bebo3
30. 01. 2015 13.36
-2
a to so bili tisti lopovi ki so jih kasneje ulovili na delu?
bandit1
30. 01. 2015 09.15
+6
Ma kje sta našli ravno čiščenje v avtokampu, kjer je vse ravno, to amaterji popucajo v 1 tednu.
hondica
30. 01. 2015 09.27
+8
Ta je pa tako, ko takoimenovani novinarji hodijo celo na fakultete, pa nimajo pojma o najpomemnejši slovenski dobrini - gozdu.
dinamitek
30. 01. 2015 09.32
Biofanatik
30. 01. 2015 10.12
+3
Na Slivnico pri Cerknici pejte pogledar kaj je treba naredit
Fuck the system
30. 01. 2015 09.01
+3
Naraven pojav?
blokirani
30. 01. 2015 09.43
+0
primozmoz
30. 01. 2015 12.57
-1
hondica
30. 01. 2015 08.57
+5
V bukovih deblih se je že pričel proces razkrajanja, za dugo, kot za drva niso več
roten
30. 01. 2015 08.48
+9
rampe polne hlodovine odkupa ni sekači čakajo plačilo nekateri lastniki gozdov kakor je padlo tako bo ostalo koncesionarji na določenih predelih delajo goloseke taka je slika po žledu
CyChick8
30. 01. 2015 08.46
+1
ta ne ve kaj je atomska bomba
windmaster
30. 01. 2015 08.32
+6
Še kr čakamo na obljubljen državno podjetje za gospodarjenje z lesom ki bo kontroliralo cene da ne bodo padle.... Eno leto po žledu ni bilo storjeno še nič in lastniki so preuščeni sami sebi. No Alenka, cene so padle za 70%, ampak sej ti se ne sekiraš ker si itak hotela it v udoben Bruselj in te glih briga za Slovenijo!
Majstoree
30. 01. 2015 08.11
+17
Nevem sicer kako so sanirali 60% ter 27% iglavcev če okol nas vse leži po tleh, pa je vse državno, to je nek državni miš maš, določenih delov se sploh noben ne pritakne, najbrž pa še pokasirajo dodaten denar za to, in potem pošiljajo odločbe fizičnim osebam da morjo pospravt svoje gozdove, najprej nej enkrat država pr sebi in svojih koncesionarjih nared red.