Verjetno ste tudi vi kdaj podvomili v izvor zelenjave, ko ste stali pred prodajno polico? Morda ste se med nakupovanjem na tržnici vprašali, ali je solata, ki jo prodaja branjevka, res z njenega vrta, ali jo je morda kupila na veletržnici in jo zdaj prodaja kot svojo zelenjavo? Takšni dvomi so pogosti, še posebej v časih, ko nenehno poročamo o različnih prevarah. Zagotovo velja, da bomo izvor zelenjave najbolj zanesljivo poznali, če jo bomo pridelali na svojem vrtu. Tako bo pot z vrta do krožnika najkrajša. Po podatkih direktorata za kmetijstvo je v Sloveniji kar 71 odstotkov gospodinjstev, ki pridelajo del zelenjave tudi na svojem vrtu. A tu gre predvsem za sezonske izdelke. Vse drugo morajo kupiti.
Preverite poreklo, ki mora biti jasno označeno!
Potrošnik bi moral natančno vedeti, kako lahko preveri, ali je zelenjava, ki jo kupuje, res lokalno pridelana ter ustrezne kakovosti. Prav zato obstajajo predpisi, po katerih se morajo proizvajalci in trgovci ravnati, ko živila označujejo, ter zagotavljajo za potrošnika ustrezno varnost in kakovost proizvoda. Če s temi določili nismo dovolj seznanjeni, potem kot potrošniki ne moremo ustrezno reagirati, ko ugotovimo, da se na prodajnih policah znajdejo proizvodi, ki ne ustrezajo predpisanim zahtevam, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Inšpektorica Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje Saša Dragar Milanovič opozarja, da se v Sloveniji prodajajo večinoma varna živila, kar so pokazali tudi zadnji išpekcijski nadzori. Kljub vsemu opozarjajo, da mora potrošnik sam vse preveriti in če zasledi, da je prišlo do napake oziroma da prodajalec zavaja potrošnika, mora potrošnik o tem opozoriti prodajalca in to prijaviti pristojni inšpekciji.
Od sredine maja dalje izvajajo poostren nadzor označevanja, sledljivosti in kakovosti svežega sadja in zelenjave. Opravili so 50 inšpekcijskih pregledov in odvzeli 116 vzorcev sadja in zelenjave na ostanke fitofarmacevtskih sredstev in težkih kovin. Do danes je bilo analiziranih 85 vzorcev, ki so bili vsi skladni in varni. Zajeli so sadje in zelenjavo uvoženo iz tujine kot tudi sadje in zelenjavo lokalne pridelave.
So pa med pregledi o sledljivosti in označevanju pridelkov ugotovili nekatere neskladnosti oziroma kršitve. Od 50 opravljenih pregledov so v 17 pregledih ugotovili lažje kršitve, v 8 primerih pa hujše neskladnosti (blago je bilo brez oznak, sledljivost ni bila zagotovljena ali pa poreklo proizvoda ni bilo pravilno označeno). Vsi kršitelji so bili ustrezno sankcionirani.
In kako morata biti sadje in zelenjava označena?
Na prodajnem mestu morata biti zelenjava in sadje označena v skladu s pravilnikom, ki ureja označevanje predpakiranih živil, in v skladu z ustreznim tržnim standardom, razen kadar gre za posamezen plod ali zelo majhno količina sadja ali zelenjave, ki je zavita v folijo za ohranjanje svežine. Če sta sadje ali zelenjava v razsutem stanju, morata biti označena kot nepakirano sveže sadje in zelenjava, kot tudi v skladu z ustreznim tržnim standardom. Na deklaraciji mora biti obvezna oznaka porekla.
Kakovostni proizvodi morajo biti nepoškodovani, zdravi, čisti (praktično brez vsake vidne tuje snovi), brez škodljivcev, brez poškodb, ki bi jih na mesu povzročili škodljivci, brez odvečne zunanje vlage ter brez tujega vonja in/ali okusa. Prav tako opozarjajo, da morajo biti proizvodi dovolj razviti in zreli, v namembni kraj pa morajo prispeti v zadovoljivem stanju. V vsaki partiji se dovoli odstopanje v višini 10 odstotkov glede na število ali maso proizvoda, ki ne zadosti minimalnim zahtevam glede kakovosti.
Težje kršitve so, kadar blago ni označeno, ne dosega minimalne kakovosti oziroma kadar je v prodaji velika količina blaga z nepravilnostmi in se le-te ponavljajo. Za lažje kršitve pa gre, če manjka ena oznaka ali ta ni pravilna oziroma kadar je količina blaga z nepravilnostmi majhna.
Posebni standardi veljajo za pridelovalce ekoloških živil. Takšna živila morajo biti označena z enotno označbo "ekološki" in to le potem ko je bil kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oz. predelano v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Za te izdelke se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta "bio" in "eko".
KGZS: Trgovine potrebujejo 'slovensko polico'
Da je treba zagotoviti prepoznavnost shem kakovosti, po katerih je slovenska zelenjava pridelana, pa opozarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Zavzemajo se za optimalno zagotavljanje sledljivosti zelenjave "od njive do krožnika". Kot poudarjajo na zbornici, je treba potrošnike osveščati o prednostih lokalno pridelane zelenjave. Če bodo potrošniki povpraševali po lokalno pridelani zelenjavi in jo tudi kupovali, bo pridelovalcem slovenske zelenjave lažje vstopiti v trgovine, potrošniki pa bodo imeli s tem večjo izbiro kakovostne zelenjave. Prav zato se zavzemajo, da se v trgovinah zagotovi t. i. slovenska polica, kjer bo potrošniku na voljo izključno zelenjava slovenskega porekla.
Če se bo interes potrošnikov za nakup kakovostne lokalno pridelane zelenjave povečal, lahko pričakujemo dvig stopnje samooskrbe z zelenjavo, ki trenutno znaša zgolj 37 odstotkov, opozarjajo na zbornici. "S tem bomo zagotovili nova delovna mesta in posledično višjo gospodarsko rast. Potrošnik pa bo lahko užival v večji izbiri kakovostne zelenjave slovenskega porekla."
KOMENTARJI (176)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.