V Celju razglasili škofijo

Pismo svetega očeta Benedikta XVI, s katerim je škofija ustanovljena, je v mesto prinesel apostolski nuncij Santos Abril y Castelo, prebral pa ga je celjski opat Marjan Jezernik. V pismu piše, da sveti oče ustanavlja novo škofijo v Celju, za njenega škofa pa imenuje pomožnega škofa mariborske škofije Antona Stresa. Za stolnico celjske škofije je izbrana cerkev sv. Danijela v Novi vasi.

Ob začetku slovesnosti, na kateri so bili navzoči predstavniki političnega, gospodarskega in cerkvenega življenja v Sloveniji, so se najprej predstavili vsi štirje naddekanati, ki sestavljajo celjsko škofijo. Mašo je vodil mariborski škof in metropolit Franc Kramberger, po voščilih in čestitkah pa je vodenje maše prevzel Stres, ki se je rodil na Donački gori pri Rogatcu. Pri darovanju Stresa kot novega celjskega škofa, ki mu je škofovsko palico izročil Kramberger, so sodelovali zastopniki vseh štirih naddekanatov iz celjske škofije.

Kramberger je povedal, da je Celje častitljivo mesto v slovenski zgodovini, pred 160 leti pa je to mesto zaznamoval blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je v Celje prišel kot opat. Po Krambergerjevem mnenju si častitljivo mesto zasluži škofijo, na njenem območju pa se je med drugo svetovno vojno in po njej rodilo tisoče in tisoče mučenikov, ki so izkazali ljubezen do svoje domovine. "Morda bo poslanstvo te škofije sprava, ki prav v celjski škofiji ima slovenske dimenzije," je še dejal Kramberger.

Na slovesni razglasitvi nove škofije je sodeloval tudi ljubljanski nadškof in metropolit Ajoz Uran, ki je izrekel pozdrav miru.

Zaupanje, sodelovanje in veselje...

Stres pa je dejal, da se v tem zgodovinskem trenutku, ko Celje po 1400 leti ponovno postaja škofijsko mesto, poraja zavest, da sta tukaj pred 1700 leti živela dva velika svetnika, in sicer sveti Maksimilijan Celjski in blaženi Slomšek. Poudaril je tudi tri temeljne drže, iz katerih bodo izhajala dejanja škofije v prihodnosti oziroma se je zavzel za zaupanje, sodelovanje in veselje.

Stres se je odločil, da v svoj grb, na katerem piše Vse za evangelij, vključi tri celjske zvezde in ladjico, vrisana je tudi velikonočnica. Tri zvezde, ki po Stresovih besedah svetijo v temni noči in ne na modrem nebu, so tako simboli treh temeljnih krščanskih vrednost: vere, upanja in ljubezni. Ladjica simbolizira cerkev, življenje, rešitev in upanje. Velikonočnica, ki raste le na območju celjske škofije, pa spominja na veliko noč, ki je največji krščanski praznik.

Celje je tako po 1400 letih ponovno postalo škofijsko mesto. Začasni sedež nove škofije je na Prešernovi ulici v Celju, škofija pa ima 11 dekanij in štiri naddekanate - celjskega, kozjanskega, savskega in savinjsko šaleškega. V škofiji, ki je tretja največja v Sloveniji, je tudi 112 župnij, prebivalcev je 287.529, med njimi je 235.367 katoličanov, duhovnikov je 105, redovnikov in redovnic pa 44. Lokalne skupnosti na Celjskem so v preteklosti večkrat podale pobudo za ustanovitev celjske škofije.

Željo po škofiji so bili v 15. stoletju izkazali tudi Celjski grofje, vendar neuspešno. Drugi poskus, da Celje dobi škofijo, pa se je zgodil sredi 19. stoletja, ko je blaženi škof Slomšek po prevzemu Lavantinske škofije iskal za škofijo novo središče, vendar so se takratne cerkvene oblasti odločile, da bo sedež škofije v Mariboru in ne v Celju.