V 90. letih smo imeli le dva referenduma

Referendum o malem delu, ki bo potekal to nedeljo, bo že 17. referendum v samostojni Sloveniji. Nazadnje smo volivke in volivci svojo politično voljo na referendumu izkazovali 13. decembra lani, ko smo odločali o RTV. No, takrat so svojo državljansko pravico in dolžnost izvedli le redki, saj je bila volilna udeležba bornih 14,8 odstotka. 72,3 odstotka od tistih redkih, ki so se na decembrsko nedeljo podali na volišča, je takrat glasovalo proti uveljavitvi novega zakona o RTV in pri tem je ostalo.

Lani smo imeli sicer pred tem tudi referendum o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Odnosi s sosednjo državo so k obisku volišč prepričali bistveno več volivcev kot razmere v nacionalni radio-televiziji. Glede arbitraže je svojo voljo izkazalo 42,6 odstotka volivk in volivcev. 51,5 odstotka tistih, ki so glasovali, je podprlo ratifikacijo in tako le za las pretehtalo nad mnenjem nasprotnikov.

Leto 2009 je bilo poleg let 2004, 2002, 2000 referendumov prosto leto v prvem desetletju tretjega tisočletja. Desetletje poprej oziroma prvih deset let nove države so se referendumskega načina odločanja posluževali bistveno bolj poredko. Natančneje le dvakrat.

Decembra 1996 se je odločalo o volitvah v državni zbor, in sicer v treh točkah. Volivci so takrat odločili, da volivci nimajo po dveh glasov vsak, podprli pa so sistem volitev v DZ, kot ga imamo sedaj. Volilna udeležba je bila 37,9-odstotna.
V 90. letih je bil izveden še en referendum, in sicer leta 1999 o podpori izgradnji Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET3). Proti TET3 se je izrekla velika večina tistih, ki so se referenduma udeležili, 78,04 odstotka.

Prvi referendum v novem tisočletju je Državna volilna komisija izvedla 17. junija 2001, ko so volivci odločali o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Svoje glasove je takrat oddalo 35,6 odstotka upravičencev in od tega jih je 72,36 odstotka neplodnim ljudem odreklo možnost tovrstnega zdravljenja.

So pa slovenske oblasti odtlej postajale vse bolj plodne, kar se tiče referendumov. V letu 2003 smo jih tako imeli kar pet, to je največ v enem letu doslej. Januarja sta hkrati potekala referenduma o privatizaciji Slovenskih železnic in o vračanju prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. O tem se je izreklo 31,7 odstotka upravičencev.

Septembra so imeli volivci možnost odločanja o odpiralnem času trgovin. 57,5 odstotka volivcev je podprlo omejitev odpiralnega časa trgovin, 41,7 odstotka pa je bilo proti. Referendum je zaznamovala nizka volilna udeležba, saj se je na volišča odpravila dobra četrtina volivcev.

Bistveno več upravičencev pa se je odločilo uveljaviti svojo pravico in izraziti voljo glede vstopa Slovenije v EU in zvezo Nato. Referenduma sta potekala sočasno, udeležba pa je bila 60,3-odstotna. Vstop v EU je podprlo 89,6 odstotka, vstop v Nato pa 66 odstotkov volivcev.

Po enoletnem premoru so na referendum volivce znova povabili leta 2005, in sicer glede RTV. Tedanji tako imenovani Grimsov zakon je podprlo 50,3 odstotka volivcev, udeležba pa je bila simboličnih 30,7 odstotka.

V letu 2006 pa so se volivci odločali o nastanku novih občin. Vprašanje iz področja lokalne samouprave je januarja na volišča pritegnilo dobrih 60 odstotkov volilnih upravičencev, ki so izglasovali ustanovitev 12 novih občin in spremembo območja dveh občin. Aprila istega leta so se na podobnem referendumu volivci odločili za nastanek še petih novih občin.

Leta 2007 so volilni upravičenci odločali o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. O tem je glasovalo 58 odstotkov upravičencev, predlagani zakon pa so zavrnili z 71,12 odstotka glasov proti.

Najnižjo udeležbo pa so zabeležili leta 2008, na posvetovalnem referendumu o pokrajinah. Referenduma se je udeležilo zgolj 10,98 odstotka upravičencev. Volivci so se takrat v 11 referendumskih območjih izrekli za pokrajino, le v predvideni Osrednjeslovenski in Južnoprimorski so glasovali proti.

Po pregledu referendumov v samostojni Sloveniji je težko skleniti nekakšno splošno ugotovitev, bodisi glede udeležbe bodisi glede rezultatov. Le želimo si lahko, da o slovenski prihodnosti na koncu ne bo odločalo le – vreme.