Ustavno sodišče (Foto: Dare Čekeliš)

Tako je ustavno sodišče pritrdilo sodnikom, ki so vložili zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona. Sodniki so namreč menili, da njihove plače niso primerljive s poslanskimi, kar bi morale biti. Ustavno sodišče pa je tako ugotovilo, da so razlike v plačnih razredih med najnižje uvrščeno funkcijo okrajnega sodnika in najnižje uvrščeno funkcijo poslanca oziroma ministra, kot so določene v izpodbijani zakonski ureditvi, z vidika enakovrednosti vseh treh vej oblasti nesprejemljive.

Odločbo ustavnega sodišča je javno razglasil predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. (Foto: Dare Čekeliš)

Prav tako je z vidika načela delitve oblasti nedopustno, da je plačni razred funkcije vrhovnega sodnika izenačen s plačnim razredom funkcije najnižje uvrščenega poslanca. Izpodbijanih plačnih razmerij ni mogoče utemeljiti niti s sklicevanjem vlade na element vodenja, pojasnjujejo na ustavnem sodišču. Temu se, tudi ko gre za razmerja med funkcijami ministrov in sodnikov, ne sme pripisovati prevelikega pomena. Upoštevati je namreč treba, da gre za funkcionarje različnih vej oblasti z različnimi, a enako pomembnimi pristojnostmi v sistemu delitve oblasti.

Ustavno sodišče je tudi ocenilo, da se sodniške plače ne smejo nižati. Ker je bil sodnikom ukinjen plačni dodatek za nezdružljivost sodniške funkcije z opravljanjem drugih funkcij oziroma dejavnosti, je to treba nadomestiti, so še zapisali na ustavnem sodišču. Bodisi z novim dodatkom ali pa z upoštevanjem v osnovni plači.

Roblek: Od vlade pričakujemo konkreten predlog

Predsednica Sodniškega društva Slovenije Janja Roblek (Foto: POP TV)

Predsednica Sodniškega društva Slovenije Janja Roblek je povedala, da so sodniki z odločbo ustavnega sodišča zadovoljni. Zlasti pozdravljajo, da je sodišče znova odločilo, da morajo biti plače sodnikov primerljive poslanskim, "saj gre tu za enakovrednost vej oblasti, ki se mora videti tudi v finančnem statusu". Sodniki tudi pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, da se daje prevelika teža vodstvenim funkcijam. "Naša temeljna funkcija je namreč sojenje,“ je povedala Roblekova.

Glede stavke pa je Roblekova povedala, da je za zdaj še ne nameravajo prekiniti. Od vlade pričakujejo konkretno ponudbo o konkretni umestitvi v plačne razrede.

MP: Odločba ustavnega sodišča nas ne preseneča

Za ministrstvo za pravosodje odločba ustavnega sodišča o plačah sodnikov ne predstavlja presenečenja, so sporočili. Pravijo, da so tudi sami od nastopa mandata Aleša Zalarja opozarjali na neskladja pri plačah. "Za to vlado ni vprašanje, ali uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ampak je vprašanje, kako to storiti,“ pravijo na ministrstvu. Pri tem opozarjajo na občutljivost problematike, saj bo lahko imela vsaka "sprememba plačnega sistema za sodnike resne posledice za celoten javni sektor“.

Minister za pravosodje Aleš Zalar (Foto: Dare Čekeliš)

Ministrstvo za pravosodje si bo zato najprej vzelo čas za temeljito analizo te ustavne odločbe. Temu bo sledil posvet z ministrstvom za javno upravo in priprava osnutka ustreznih normativnih sprememb na podlagi izhodišč, ki jih bo določila vlada. Postopek uskladitve predpisov z ustavo bomo izpeljali tako, da bo državni zbor lahko odpravil ugotovljeno neskladje z ustavo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, še pravijo na ministrstvu za pravosodje.

V LDS pozivajo k prekinitvi stavke

V LDS menijo, da glede na obrazložitev Ustavnega sodišča sodnikov ni treba izločiti iz celotnega plačnega sistema v javnem sektorju. "Tudi, če bodo sodniške plače v bodoče urejene izključno v Zakonu o sodniški službi, pričakujemo, da bodo v celoti upoštevani razponi plačnih razredov, dodatki in drugi elementi plače tako kot to velja za funkcionarje v Vladi in v Državnem zboru,“ pravijo v LDS.

Zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki po mnenju LDS v celoti podpira predlog vlade, stavkovnemu odboru sodnikov predlagajo, da preuči možnost prekinitve stavke.

Virant: Neprimerno je, da ustavno sodišče odloča o plačnih razmerjih

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant (Foto: POP TV)

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant še vedno meni, da vprašanje konkretne uvrstitve plač sodnikov, poslancev in ministrov v plačne razrede ni pravno vprašanje in da je neprimerno, da o teh razmerjih odloča ustavno sodišče. Dodal je, da bo morala sedaj vlada pripraviti spremembe zakone, ki bodo ponovno dvignile osnovne plače sodnikov.

Virant je povedal, da je ustavno sodišče sedaj že drugič ocenilo, da so plačna razmerja nepravilna oziroma neprimerna. "Ni pa povedalo, kakšne bi morale biti sodniške plače, da bi bile te skladne z ustavo," je poudaril in opozoril, da to pomeni, da se ping-pong med DZ in ustavnim sodiščem lahko nadaljuje. Ob tem je poudaril, da je slabo, da se ustavno sodišče spušča v konkretne plačne uvrstitve oziroma v konkretna plačna razmerja.

Potrč: Sodbo ustavnega sodišča moramo uresničiti

V bistvenih točkah je ustavno sodišče pritrdilo zahtevam sodnikov, pravi poslanec SD Miran Potrč. To je nov dokaz, kako nespametna je bila glede tega vprašanja politika prejšnje vlade, ki ni pristala na sodelovanje in usklajevanja in ki je tudi s plačnim sistemom želela podrejati tretjo vejo oblasti. In to je hkrati nova naloga in opozorilo sedanji vladi, ki bo morala v šestih mesecih uresničiti še eno zahtevno odločbo ustavnega sodišča, je poudaril.

"Ni naš namen, da ocenjujemo sodbo. Sodbo ustavnega sodišča moramo uresničiti. Upamo, da bo enako ravnala tudi opozicija," je še povedal Potrč.

Odločitev sodišča podpirajo tudi v PS Zares in v SLS

Tudi v Zares so takšno odločitev sodišča pričakovali, saj so tudi sami opozarjali na neustavnost plačnega sistema, so sporočili. V Zares pričakujejo, da se bo z odločbo ustavnega sodišča odprl večji pogajalski prostor med izvršno oblastjo in sodstvom, da bi se našle rešitve, ki bi zadovoljile obe strani.

V SLS pa pravijo, da sodnikov ni mogoče trpati v enak koš z ostalimi javnimi uslužbenci. Sodna veja oblasti je temelj demokracije v državi in mora biti v vseh pogledih, tudi plačnem, ločena od zakonodajne in izvršilne veje oblasti.

Jelinčič: Ustavni sodniki ravnali po načelu 'vrana vrani ne izkljuje oči'

Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti (Foto: Dare Čekeliš)

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti pa pravi, da je ustavno sodišče ravnalo po načelu "vrana vrani ne izkljuje oči", s takšno "cehovsko narejeno presojo" pa se ni strinjal le sodnik Miroslav Mozetič. Jelinčič opozarja, da lahko to podre celotni plačni sistem. Meni tudi, da je ustavno sodišče "spet enkrat preseglo svoje kompetence". Ob tem opozarja, da se mora ustavno sodišče zavedati, da ni najvišji organ v državi, ampak je to državni zbor. Samo državni zbor ima pravico spreminjati ustavo in jo tudi prilagajati trenutnemu stanju, je dodal.