Ustavno sodišče je pred tednom dni zadržalo izvajanje odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli, danes pa je sodišče sporočilo, da je odlok o razpisu zakonodajnega referenduma odpravilo. Državni zbor mora sprejeti nov akt o razpisu referenduma o arhivski noveli v roku sedmih dni po objavi odločitve ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma 4. maja, takoj po praznikih in počitnicah, otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu. V odločbi je ustavno sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje: "To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih udeležencev udeležbo na referendumskem glasovanju."
Po odloku, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, bi bila glasovalni dan na referendumu nedelja, 4. maja, pred katero bi potekali prvomajski prazniki in počitnice. V to obdobje bi padla tudi zaključek volilne kampanje in predčasno glasovanje. "Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu," so zapisali ustavni sodniki.
Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali poslanci SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedbe referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. Ker bi referendumska kampanja padla v čas prvomajskih počitnic, ko mnogi odidejo na dopust, bi bilo s tem, kot so ocenjevali, mnogim oteženo glasovanje in spremljanje kampanje. Na drugi strani je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila (takšno mnenje pa je DZ poslal tudi ustavnemu sodišču), da ustava z odlokom ni kršena.
Poslanka SDS Eva Irgl, ki je prvopodpisana pod zahtevo za referendum, je komentirala, da je odločitev ustavnega sodišča "že druga zaušnica tako koaliciji kot vladi Alenke Bratušek". Prvo zaušnico sta koalicija in vlada po njenem mnenju dobili ob nepremičninskem davku. Dejala je, da bo v državni zbor vnovič vložila odlok in spet predlagala 25. maj za izvedbo referenduma. "Gre za izjemno kratke roke, ampak verjamem, da državni zbor ne bi smel imeti večjih težav, razen če ne bi želel izpeljati postopkov. V kolikor koalicijski poslanci ne bodo glasovali za tak predlog oziroma ga bodo zavrnili, bodo morali sprejeti odgovornost za višje stroške referenduma," je dodala.
Na ministrstvu za kulturo pa menijo, da je sodišče potrdilo stališče DZ, da ima le-ta pri določanju datuma glasovanja na referendumu široko polje proste presoje. "Iz njegove odločitve namreč jasno izhaja, da je določitev datuma glasovanja izrazito politično vprašanje," pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da je ustavno sodišče potrdilo tudi, da zasledovanje cilja izognitve prepletanja referendumske in volilne kampanje ni protiustavno, v kolikor hkrati ne posega v pravico do glasovanja na referendumu. Datum razpisa referenduma in glasovanja je odvisen od DZ, ki mora ponovno opraviti vse potrebne faze odločanja. "Kljub temu, da morda obstaja teoretična možnost izvedbe glasovanja hkrati z evropskimi volitvami, pa skladno s prvotnim stališčem pričakujemo, da bo državni zbor določil datum, ki bo odločanje o prihodnosti ločil od odločanja o preteklosti," so še dodali.
V Pozitivni Sloveniji, največji koalicijski stranki, pa pravijo, da so presenečeni in zaskrbljeni zaradi odločbe ustavnega sodišča. Pravijo, da ne gre za prvi primer, ko je po njihovi oceni ustavno sodišče prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca. "Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je ustavno sodišče kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred in po praznikih," pravijo v PS. Menijo, da je s tem sodišče omejilo časovno izvajanje neposredne demokracije v Sloveniji.
KOMENTARJI (342)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.