Ustavni sodnici: S. p. je absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika

Ustavna sodnica Špelca Mežnar poudarja, da gre sicer za njeno osebno mnenje in ne za mnenje Ustavnega sodišča kot institucije, prepričana pa je, da je "status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika. Nezdružljivost primarno ureja Ustava v 166. členu, ta pa glede nezdružljivih dejavnosti napotuje na zakon. Zakon, ki ureja nezdružljivost, ni le Zakon o ustavnem sodišču. Tak zakon je tudi ZGD-1, ki ureja podjetniško dejavnost".

Pojasnjuje, da je status s. p. nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika, ker onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu sodnik izvaja. "Pogodba o zaposlitvi (dopolnilno delo), podjemna pogodba in avtorska pogodba, ki jih sodniki/ce uporabljamo, ko izvajamo dovoljene pridobitne dejavnosti (pedagoško, raziskovalno, publicistično ... delo), omogočajo preverljivost, transparentnost in sledljivost pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. To je nujno za varstvo sodniške neodvisnosti. Poslovanja v okviru s.p. sodnik (razen FURS-u) ni dolžan razkriti. To pomeni, da Ustavno sodišče ne more preveriti, ali so bile v okviru poslovanja sodnikovega s.p. opravljene le dovoljene dejavnosti."

Poudarja, da nima nobenih zadržkov do podjetnikov in podjetništva. Meni, da gre za eno temeljnih ustavnih pravic in da je prav, da Ustava jamči ter spodbuja svobodno podjetniško delovanje, vključno s svobodo pri izbiri pogodbenih partnerjev, vrste poslov, plačil in drugih poslovnih pogojev.

Ob tem pa dodaja, da "statusna oblika s. p. predstavlja preveliko korupcijsko tveganje, da bi lahko bila sprejemljiva za ustavno zapovedano neodvisnost. Tudi registracija s. p. zgolj za pedagoško dejavnost tega ne spremeni – posli, ki bi jih podjetnik sklepal izven registrirane dejavnosti, so namreč veljavni. Podjetniško delovanje je prav zato, ker mora biti svobodno, absolutno nezdružljivo tako s funkcijo rednega kot ustavnega sodnika".

Medtem ko odzive ostalih sodnikov še čakamo, ustavna sodnica Špelca Mežnar meni, da "Ustavno sodišče predstavlja najvišji organ za varstvo ustavnosti in zakonitosti v državi in je prvo poklicano k razlagi Ustave in zakonov, kolikor urejajo nezdružljivost kot predpogoj za ustavno zagotovljeno sodniško neodvisnost. Najprej in predvsem je torej od Ustavnega sodišča odvisno, kako razlagati zakonske in ustavne določbe o sodniški neodvisnosti in nezdružljivosti". 

Kot še pravi sodnica, ima razlaga, ki jo glede sodniške neodvisnosti za svoje sodnike in sodnice poda Ustavno sodišče, poseben in precedenčen pomen. "Z njo utrjujemo pravno državo, postavljamo demokratične standarde, ki se nanašajo na neodvisnost sodišč kot eno izmed treh vej oblasti ter zagotavljamo varstvo človekovih pravic in svoboščin (zlasti 22. člena Ustave) posameznikov, ki jim je sodniška neodvisnost namenjena."

Ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon je prav tako prepričana, da status samostojnega podjetnika po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni dopustna statusna oblika opravljanja pridobitne dejavnosti v času funkcije ustavnega sodnika, ne glede na vrsto dela, ki se v tej statusni obliki opravlja. 

"Predpise je treba znati tudi razlagati, ne samo črkobralsko brati in iskati luknje v njih. Razlaga ureditve na tem področju privede samo do enega sklepa: ustavni sodnik po 16. členu Zakona o ustavnem sodišču poleg svoje funkcije nesporno ne sme opravljati nobenega poklica ali pridobitne dejavnosti. Edina vrsta dela, ki ga poleg funkcije sme opravljati, je akademsko delo, vendar ga sme ustavni sodnik opravljati le na podlagi avtorske in podjemne pogodbe ali na podlagi dopolnilnega dela v smislu 147. člena Zakona o delovnih razmerjih," je zapisala. 

 Strinja se z uradnim stališčem Ustavnega sodišča, da je treba zakon in ustavo dopolniti z izrecno prepovedjo vsakršne podjetniške dejavnosti, sama bi dodala tudi sankcije za primer nespoštovanja načela nezdružljivosti. "Vendar ne zato, ker bi bila ureditev nejasna ali ker bi sedaj dopuščala status s.p., temveč zato, da nikoli več nikomur ne bo prišlo na misel, da bi med opravljanjem funkcije ustavnega sodnika odprl podjetje ter s tem ogrozil integriteto, ugled in nepristranskost ustavnega sodišča."

 Ustavni sodniki so včeraj opravili razpravo o očitkih ustavnemu sodniku Klemnu Jakliču. Kot je v sporočilu za javnost pojasnilo Ustavno sodišče, nima pristojnosti za opredeljevanje glede nezdružljivosti sodniške funkcije. Opozorilo je tudi na nedorečenost zakonske ureditve, ki da ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti in da bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil Zakon o Ustavnem sodišču.