'Janša in Matoz verjetno bolj upata na uspeh pred ustavnim sodiščem'

Ustavno sodišče je včeraj potrdilo, da je bila na sodišče vložena ustavna pritožba zoper sodbo v zadevi Patria, v kateri so bili obsojeni trije ljudje, med njimi tudi nekdanji premier in predsednik stranke SDS Janez Janša.

Ustavna pritožba je pravno sredstvo, ki je namenjeno le uveljavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Praviloma se lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva v Sloveniji, ki jih zakon daje stranki. Z njo ni mogoče uveljavljati zgolj napačne uporabe materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja v postopkih pred sodišči, ampak tudi samo kršitev ustavnih pravic, pojasnjuje profesor ustavnega prava na mariborski univerzi Jurij Toplak.

V zadevi Patria je bila do zdaj izčrpana možnost na drugi stopnji. 28. aprila je namreč drugostopenjsko sodišče potrdilo sodbo na prvi stopnji, v kateri je bil Janša obsojen na dveletno zaporno kazen. Glede na to, je mogoče vložiti še zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo na tretji stopnji obravnava vrhovno sodišče. To pa pomeni, da pred vložitvijo ustavne pritožbe Janša še ni izkoristil vseh pravnih možnosti. Današnje Delo sicer poroča, da je bila po neuradnih podatkih na okrajnem sodišču vložena zahteva za varstvo zakonitosti, po naših podatkih pa te zahteve na okrajnem sodišču niso prejeli (okrajno sodišče preveri zahtevo in če ugotovi, da je utemeljena, jo posreduje vrhovnemu sodišču). Za odgovor smo prosili tudi Janševega odvetnika Francija Matoza, ki je ustavno pritožbo vložil v petek, a nam je odgovoril, da zadeve ne komentira.

Tako pravni strokovnjak Rajko Pirnat, kot tudi Toplak pojasnjujeta, da je ustavno pritožbo mogoče vložiti tudi, če vsa pravna sredstva še niso bila izkoriščena, zato je Matozova poteza dopustna. A ob vložitvi te ustavne pritožbe mora po Toplakovih besedah dokazati, da je bila kršitev človekovih pravic očitna in, da bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.

Če sta ta dva pogoja izpolnjena, potem lahko ustavno sodišče odloča o tej zadevi, vendar pa je doslej praviloma ustavno sodišče ostalo na stališču, da pravna sredstva še niso izčrpana. Če bi se to zgodilo, bi pritožnik v zakonsko določenem roku še vedno imel možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. To lahko obsojeni v zadevi Patria vložijo v treh mesecih od zadnje vročitve sodne odločbe.

Na vprašanje, če je mogoče, da želita Matoz in Janša čim prej izkoristiti vsa pravna sredstva v Sloveniji, da bi lahko primer nato obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice v Bruslju, pa je Toplak odgovoril, da zelo dvomi v to teorijo. Po njegovih besedah to sodišče v obravnavo vzame le okoli dva odstotka zadev, postopek je tudi počasen, saj v povprečju trajajo več let. Toplak zato meni, da Janša in Matoz verjetno bolj upata na uspeh pred ustavnim sodiščem. Pravi, da bi v njunem primeru tudi sam bolj računal na ustavno sodišče.