Po neurju še ekološka katastrofa?
Janša v vasi Gozd obljubil pomoč
Janša prizadetim v neurju obljublja: v nesreči ne boste ostali sami. Preti pa že nova nevarnost. Po Sloveniji namreč po tleh leži veliko azbestnih kritin.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Premier Janša je obiskal tudi vas Gozd. (Foto: Jasna Malkoč)
Slovenska Karitas zbira sredstva za pomoč prizadetim v neurju na TRR: 02140-0015556761, sklic: 00 6220, namen: neurje. Rdeči križ Slovenije pa na TRR: 03100-1111122222, sklic 98615, s pripisom Ujma 2008.
Ministri na čelu s predsednikom vlade so se podali na v neurjih najbolj prizadeta območja. Premier Janez Janša si je ogledal območje Kamnika in Gornjega Grada, ki ga je že v ponedeljek obiskal tudi notranji minister Dragutin Mate, okoljski minister Janez Podobnik pa se je odpravil na Goriško.
Poškodovane nevarne 'salonitke'
Ponedeljkovo neurje s škodo je v občini Šempeter-Vrtojba povzročilo za več kot 11 milijonov evrov škode. "Storili bomo vse, da v okviru veljavne zakonodaje pomagamo gospodarstvu, gospodinjstvom in kmetom," je obljubil minister Podobnik, ki se je za zaprtimi vrati srečal tudi s tamkajšnjim županom Draganom Valenčičem. Ta ga je opozoril na grozečo ekološko nevarnost. "Mislim, da lahko govorimo o pravi katastrofi, še posebej zato, ker je bilo razdejanih približno 76.000 kvadratnih metrov salonitnih kritin,“ je dejal.
Če bo azbest iz odpihnjenih salonitk dejansko škodil zdravju prebivalcev, pa bo, žal, zares jasno šele čez nekaj desetletij.
Odstranjevanje omenjenih kritin je zaradi azbestnih vlaken lahko zdravju škodljivo, zato morajo dela opraviti posebej izurjeni in zaščiteni delavci. A Valenčič opozarja, da tega v kratkem času ne bodo uspeli storiti, poleg tega se je marsikdo odstranjevanja salonitnih plošč lotil kar sam.
Glavni delovni inšpektor v državi Borut Brezovar, ki je večkrat spremljal dela s salonitkami, pa pravi, da ni razloga za paniko. "Količina teh delcev v zraku ob tako močnem vetru je premajhna. Ta azbest bo s časom pronical v zemljo in res ni v tako velikih količinah, da bi to neposredno povzročilo kakšno nevarnost za zdravje,“ je prepričan.
Prvi mož združenja azbestnih bolnikov Bojan Goljevšek pravi drugače. Azbesta ne gre podcenjevati. Že eno samo vdihano vlakno, ki se ti zapiči v pljuča, lahko povzroči raka.
Kritino bodo vozili na Staro Goro
Država bo zagotovila dodatno sofinanciranje stroškov odlaganja poškodovane azbestno-cementne kritine, okoljsko ministrstvo pa bo pomagalo tako, da odstranjevanje v ničemer ne bo škodovalo zdravju tistih, ki bodo to počeli, je poudaril Podobnik. Poškodovano salonitno kritino bodo odvažali na odlagališče v Stari Gori, ki ima ustrezno dovoljenje in dovolj prostora, je zagotovila generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije na ministrstvu za okolje in prostor Bernarda Podlipnik.
Na terenu tudi Janša
Premier Janez Janša si je ogledal škodo na enem izmed v neurju najbolj prizadetih območji. Najprej je obiskal močno opustošeno vas Gozd. Domačinom, ki so mu dejali, da bi radi vsaj hiše pokrili s streho, je obljubil pomoč. Še enkrat je tudi zagotovil, da bo vlada v četrtek sprejela prve ukrepe za sanacijo škode. "V sodelovanju s krovnima humanitarnima organizacijama bomo pristopili k solidarnostni pomoči tistim, ki so bili najbolj prizadeti, teh pa je kar precej," je povedal.
Janša se je zahvalil gasilcem, reševalcem, županom in lokalnim oblastem ter vsem tistim, ki so prvi priskočili na pomoč, pohvalil pa je tudi številne prostovoljce, ki so z vseh koncev Slovenije prišli v Gozd. Ogledal si je tudi opustošenje na prelazu Črnivec, kjer je silovit veter polomil drevesa, nato pa obiskal še vasi Šmiklavž in Tirosek v občini Gornji Grad.
Že v ponedeljek si je opustošena območja Kamnika in Gornjega Grada ogledal notranji minister Dragutin Mate, ki je prizadetim v neurju obljubil, da jim bo država pomagala.
Ocena škode znana konec prihodnjega tedna
Orkanski veter je ruval drevesa. (Foto: Jasna Malkoč)
Ocene škode bodo znane konec prihodnjega tedna, pravi Janša. Znana pa je že prva ocena škode na javnih objektih. Ta samo na šolskih objektih presega milijon evrov, je poudaril premier in dodal, da gre za škodo, ki jo lahko "s tem, ko stopimo skupaj tudi solidarnostno, v nekem realnem času saniramo".
Glasuj
Kaj je dobil Bovec do sedaj ???
Sicer bi pa dodal še to - sreča v nesreči za te nesrečnike je, da se je katastrofa zgodila v neposrednem predvolilnem obdobju. Tako pa mogoče le bodo deležni pravočasne pomoči.
Pa mi razloži to: Zakaj dvama partnerjema, npr. zaposlena v Mercatorju, ki mesečno prineseta domov .. ne vem 800 Eur in imata dva otroka, država plačuje vrtec, država jima omogoča doklade... medtem, ko Mercator in z njimi lastniki bogatijo?
Koliko je bil dolg Slovenije na prebivalca pred tremi leti in danes? Kakorkoli ... trenutno finančniki z Bajukom na čelu nas lepo potapljajo....
KUPNA MOČ !!!!
Omenimo »Means tested«, pa če vam je všeč ali ne!
Res mi ne govorite mi, da se s 400 evrov mesečno ne da preživeti. Celo ob upoštevanju potrebnih popravkov za razlike v kupni moči so dohodki v Sloveniji, tudi dohodki večine nižjih slojev, lahko zgolj predmet zavidanja Makedoncev, Srbov ali Albancev (da o prebivalcih Moldavije ne govorimo), pa vsi ti preživijo z dosti nižjimi realnimi dohodki od slovenskih. Mi govorite, da je Slovenec manj iznajdljiv? Edini dopustni socialni ukrepi so v pomoči tistim, ki so v življenjskih težavah, in ne v vzdrževanju razkošja srednjega sloja. Vsi socialni ukrepi morajo temeljiti na preverjanju dejanskega, in neformalnega premoženjskega stanja (morajo biti, po angleško, means tested). Glede na to, da je v Sloveniji po mednarodno primerljivih ocenah (Schneider, 2007) za 27 odstotkov BDP sive ekonomije, je treba preveriti, kdo od formalnih revežev v resnici mastno služi na črno in hkrati laže, da s 400 evri na mesec "umira od lakote". Tako preverjanjeje težavno, ampak zaradi velikega obsega sive ekonomije nujno. Pomoč potrebnim ne sme biti odvisna od glasnosti kričanja ob inflacijskih epizodah, delovati mora neprenehoma.
Res je, inflacija seveda je težava, dolgotrajna inflacija znižuje dolgoročno gospodarsko rast. Ampak kjer gre za eksogene cenovne šoke, jih je treba pustiti pri miru in ne povečevati plač in drugih prejemkov. Pomagati je treba tistim, ki so res v težavah, ne pa izkoriščati inflacije za poceni demagogijo. Inflacija se bo umirila hitreje, če ne bodo demagogi in imbecili s svojimi bedastimi zgodbami napihovali inflacijskih pričakovanj! Toliko.
M.K
Pred uvedbo € je bila kava v Domžalah 90 SIT, sedaj pa je normalno, da je že 260 SIT.























