Sklad ZN za otroke (Unicef) v najnovejšem poročilu razkriva neenakosti v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah. V raziskavo je bilo zajetih 41 držav Evropske unije in OECD, tudi Slovenija, razvrščene pa so bile glede na vrzel med blaginjo otrok na dnu in tistimi v sredini porazdelitve.
Unicefov raziskovalni center Innocenti je predstavil poročilo z naslovom Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah, kamor je vključena tudi Slovenija. Vrzeli oziroma razlike govorijo o tem, v kolikšni meri otroci na dnu zaostajajo za povprečnim otrokom v posamezni državi.
Poročilo države razvršča glede na te vrzeli na štirih ključnih področjih blaginje, in sicer porazdelitev dohodka, izobraževanje, zdravje in zadovoljstvo z življenjem.
Porazdelitev dohodka
Slovenija se je na področju porazdelitev dohodka uvrstila med sedmerico najslabših držav, ki so beležile porast neenakosti dohodka (med letoma 2008 in 2013) za vsaj pet odstotnih točk. Med temi državami so poleg Slovenije še Grčija, Italija, Španija, Portugalska, Madžarska in Slovaška.
Podatki kažejo, da imajo najrevnejši otroci oziroma njihova primarna družina od povprečja za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov. Na lestvici neenakosti na področju dohodka je Slovenija zasedla 19. mesto med 41 državami EU/OECD. Da so socialni transferji v teh primerih pomembni, kaže podatek, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji pred transferji znašala 63 odstotkov, po njih pa 47,3 odstotka.
V Sloveniji je skoraj polovica najbolj prikrajšanih otrok tudi materialno prikrajšanih, saj si družine teh otrok ne morejo privoščiti treh ali več od devetih osnovnih dobrin, ki veljajo kot pomembne za normalno življenje. Mednje sodijo enotedenske počitnice izven doma, soočenje z nepredvidenimi stroški, ogibanje zamudam pri plačilu stanovanjskih obveznosti, beljakovinski oziroma mesni obrok vsak drugi dan, primerno ogrevano stanovanje, pralni stroj, barvna televizija, telefon in avto. V vseh državah EU so otroci, ki so na dnu dohodkovne lestvice, tudi bolj verjetno materialno prikrajšani.
Če ni za ogrevanje in meso, ni tudi za sladkarije
Po drugi strani pa je Slovenija velik napredek naredila pri zmanjšanju vrzeli na področju uživanja sladkorja in sladkih pijač, in sicer za kar 19,4 odstotka, kar je drugo največje zmanjšanje vrzeli neenakosti na tem segmentu med državami EU/OECD.
Zdravje
Sicer pa je na lestvici neenakosti na področju zdravja Slovenija zasedla 16. mesto od 35 držav EU/OECD, pri čemer otroci na dnu lestvice za tretjino bolj pogosto poročajo o simptomih slabega počutja. Zaznati je zmanjšano neenakost na področju fizične aktivnosti in nezdravega prehranjevanja. Obstaja pa na tem področju občutna vrzel med spoloma; podobno kot na Danskem, v Grčiji in Luksemburgu dekleta v Sloveniji večkrat poročajo o psihosomatskih simptomih.
Neenakost na področju izobraževanja
Na lestvici neenakosti na področju izobraževanja Slovenija zaseda 11. mesto med 37 državami in se ne razlikuje od povprečja OECD. V letu 2012 v Sloveniji skoraj 10 odstotkov 15-letnikov ni doseglo zadovoljive ravni znanja pri bralni zmožnosti, matematiki in znanosti, kar pomeni poslabšanje rezultata. Podobno kot v Franciji, na Madžarskem, v Italiji in na Novi Zelandiji so bila dekleta v Sloveniji boljša v primerjavi s fanti.
Zadovoljstvo z življenjem
Ocena zadovoljstva z življenjem pa je oblikovana na podlagi samoocen otrok na lestvici od nič (najhujše možno življenje zame) do deset (najboljše možno življenje zame). V povprečju otroci v OECD ocenjujejo svoje življenje z oceno osem, otroci na dnu pa imajo med 2,5 in tri točke slabšo oceno. Na lestvici neenakosti na področju zadovoljstva z življenjem je Slovenija na 12. mestu med 35 državami EU/OECD.
Kdo je na vrhu skupne lestvice?
Na vrhu skupne lestvice 35 držav, ki vključuje vsa štiri ključna področja blaginje, je Danska, sledijo pa ji Finska, Norveška, Švica in Avstrija. Slovenija je na devetem mestu, na dnu pa sta Izrael in Turčija.
Dve od najbogatejših držav na svetu, Japonska in ZDA, se uvrščata v spodnjo tretjino lestvice neenakosti v dohodkih, medtem ko sta se Belgija in Francija uvrstili na dno lestvice pri neenakosti v izobraževanju.
V državah OECD najbolj prikrajšani otroci na področju bralnih zmožnosti zaostajajo tri leta za povprečnimi otroki. V Bolgariji, Čilu, Mehiki in Romuniji se približno 25 odstotkov 15-letnikov spopada s pomanjkanjem znanja in veščin pri reševanju nalog, ki zahtevajo osnovne bralne zmožnosti, računanje in znanje s področja znanosti.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.