V 55. letu starosti je v prometni nesreči umrl pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in profesor Aleš Debeljak, so potrdili na Fakulteti za družbeni vede, kjer je predaval na katedri za kulturologijo.
Po neuradnih informacijah Večera je umrl v četrtek na gorenjski avtocesti. Kot smo že včeraj poročali, je na gorenjski avtocesti pri Peračici voznik tovornega vozila trčil v moškega, ki se je izven vozila zadrževal na avtocesti. Tiskovni predstavnik PU Kranj Bojan Kos je danes pojasnil, "da je odgovornost za dogodek na njegovi strani, nekatere podrobnosti pa so še predmet preverjanja, s čimer bodo prometni policisti seznanili kranjsko okrožno državo tožilstvo".
Debeljak od leta 2004 redni profesor na FDV
Diplomiral je iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter doktoriral iz sociologije kulture na univerzi Syracuse v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na FDV.
Kot piše na spletni strani fakultete, je objavil 14 knjig esejev in osem knjig pesmi, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij. Za svoje delo je dobil nekaj mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih priznanj, vključno z nagrado bralcev za najboljši esej desetletja v reviji World Literature Today, nagrado Prešernovega sklada in priznanjem Ambasador znanosti Republike Slovenije in dvakrat Jenkovo nagrado.
Za njegovo pesništvo je značilen dialog z modernističnim izročilom in eksistencialističnim mišljenjem, v njem odmevajo vojno dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in posledično tesnobna občutja v človekovem intimnem svetu in družini. V "nedokončanih hvalnicah iz leta 2000 se njegova poezija tematsko razširja z erotizmom. V zbirki Pod gladino (2004) z ritmizirano govorico razkriva svet potopljenih monarhij in rodovnega spomina, svet sporov in porazov, človeške obsedenosti z nasiljem in slastjo.
V esejistiki je bil Debeljak med snovalci postmodernizma na Slovenskem, posvečal se je raziskovanju slovenske književnosti in literarne kritike, ob temi Evrope in EU ponujal razmislek o usodi Slovencev in Slovenije v Evropi 21. stoletja, navaja veliki slovenski biografski leksikon Osebnosti.
Eden najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pesnikov in esejistov
Njegove knjige so izšle v angleških, nemških, francoskih, španskih, katalonskih, italijanskih, romunskih, hrvaških, srbskih, makedonskih, poljskih, slovaških, čeških, litovskih, albanskih, finskih, madžarskih in japonskih prevodih.
Manca Košir: Slovenija je izgubila velik um
Literat Alojz Ihan je ob Debeljakovi smrti zapisal, da je pripadal generaciji, ki ji je bilo prvi dano več kot le sanjati o svobodi onkraj meja - državnih, ideoloških, režimskih. Ob tem je po Ihanovem mnenju "zaplul na odprta morja znanstvenega uma in ostal zvest intimi slovenske pesniške besede".
Svoboda mu je po Ihanovih besedah ponudila priložnost, da je "z neverjetno energijo takoj zakoračil v izkušnjo tujine in hkrati ostal zavezan domovini".
Ihan je izpostavil tudi Debeljakovo zavzetost za "publicistično poigravanje z dnevnopolitičnimi popularnimi aktualijami" in osebno mentorstvo, s katerim se je angažiral pri intelektualnem razvoju svojih študentov. "Enako zavzet je bil do rasti slovenske literature kot svojih otrok," je dodal.
"Velika večina ljudi bi se ob razpetosti, kot jo je namensko gojil Aleš, raztrgala in razsula, ker pač ne bi zmogla obdržati sebe med domom in svetom, poezijo in razumom, človeško intimo in popularno kulturo. Aleš je bil iz testa, ki vse to prenese in je bil pripravljen plačati ceno intimne samote, ki je nujna za čist pogled pri sestavljanju razbitega družbenega sveta v skupinsko zgodbo in skupinski smisel," je še zapisal Ihan, ki je prepričan, da je bil Debeljak eden tistih intelektualcev, "brez katerih se podobe naših družbenih življenj nikoli ne strnejo v zgodbe, kaj šele v smisel".
Svoje pretresenost nad smrtjo kolega je izrazila tudi publicistka Manca Košir, ki je dejala, da je Slovenija izgubila velik um. Debeljak je bil po njenih besedah intelektualec pravega razsvetljenskega kova, velik pesnik, pedagog ter premišljevalec sveta in Evrope. "So ljudje, ki so nenadomestljivi, in Debeljak je bil med njimi," je sklenila.
Mirt Komel, Debeljakov kolega s kulturologije, je zapisal, da je "mojster pesniške besede odšel tako svobodno, kot je pisal, mislil, deloval in živel".
