Umrl je priznani jezikoslovec in akademik Jože Toporišič, je potrdil Aleksander Bjelčevič z oddelka za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Toporišič, ki je na omenjeni fakulteti leta 1963 doktoriral, je jezikoslovno utrdil slovensko fonologijo. Bil je soavtor Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Eno njegovih najpomembnejših del je tudi Slovenska slovnica, ki je bila izdana leta 1976.
Toporišič je urejal oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, se ukvarjal z dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Pisal je tudi učbenike, navaja spletna stran Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), na kateri je leta 1991 postal izredni in leta 1997 redni član razreda za filološke in literarne vede.
Bil je član jezikoslovnih združenj v tujini in več komisij mednarodnega slavističnega komiteja: za jezikoslovno izrazje, fonetiko, knjižne jezike, slovnično strukturo. V 70. letih je bil tudi predsednik Zveze slavističnih društev Jugoslavije, med drugim pa je vodil tudi odbor za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah.
Takratni predsednik Milan Kučan ga je leta 1996 odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode RS za "izjemne zasluge v slovenistiki, za utrjevanje njenega mednarodnega ugleda in za plodno vključevanje stroke v slovensko kulturno in osamosvojitveno življenje", piše na spletni strani SAZU.
Akademik Kajetan Gantar je dejal, da je Toporišič postavil pravopis in slovnico na nove temelje. "Ponekod je to vzbujalo odpore, vendar so večino njegovih inovacij vzeli na znanje," je dejal Gantar, ki je prepričan, da je Toporišič postavil pomemben mejnik v pogledih na razvoj slovenskega knjižnega jezika. "Čeprav sva se včasih v mnenjih razhajala in polemizirala, sem vedno spoštoval njegovo izredno eruducijo, široko poznavanje jezikov in sposobnost suverenega odzivanja na jezikovne težave," je še dejal akademik.
Jezikoslovec Kozma Ahačič pa je dejal, da je bilo Toporišičevo delo, zlasti njegova slovenska slovnica, prelomnega pomena že v času njenega nastanka, leta 1976, saj je slovenščino uvrstila v vrsto jezikov s sodobnimi strukturalističnimi slovnicami, obenem pa je svoj vpliv ohranila vse do danes. V primerjavi s predhodnimi slovnicami je njegova slovnica znatno razširila in izpopolnila opis slovenščine in tako v slovenskem kontekstu predstavljala dokončen prelom s tradicionalnim jezikoslovjem na Slovenskem. Delo je prineslo tudi precej novega slovenskega jezikoslovnega izrazja, je dejal Ahačič.
Poudaril je še, da Toporišič ni zanemarjal preteklega izročila. Med drugim je poskrbel, da se je na ustrezno mesto postavilo slovničarje, kot sta bila Jernej Kopitar in Stanislav Škrabec.
Toporišič je bil po Ahačičevem mnenju zelo odločna osebnost, zato so ga nekateri občudovali, spet drugi se z njim niso strinjali, "a gledano z zgodovinske perspektive, smo izgubili enega največjih slovničarjev v zgodovini slovenščine", je poudaril.
