Mitja Ribičič, eden najvidnejših politikov nekdanje Jugoslavije, se je rodil 19. maja 1919 v Trstu. Družina se je pozneje iz Italije preselila v Jugoslavijo. Leta 1941 je vstopil v Komunistično partijo Slovenije. Med drugo svetovno vojno je bil član NOVJ in pozneje ob Ivanu Mačku vodilni član zloglasne OZNE.
Po vojni je postal eden vidnejših politikov v SFRJ. Bil je član izvršnega sveta Slovenije, poslanec v republiški skupščini, poslanec v zvezni skupščini, predsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije.
Kriminalisti so 24. maja 2005 proti Ribičiču podali kazensko ovadbo zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni. V Arhivu RS se je namreč našel dokument, ki naj bi dokazoval povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem.
Leto kasneje je vrhovno državno tožilstvo podalo zahtevo za preiskavo zoper Ribičiča zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. A je zahtevo najprej zavrnila preiskovalna sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča, mesec kasneje še njegov zunajobravnavni senat, pritožbo tožilstva je kasneje zavrnilo tudi višje sodišče.
