V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl upokojeni beograjski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Perko. Rodil se je 19. novembra 1929 na Krki v župniji Krka kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe. Osnovno šolo je od leta 1936 obiskoval v domačem kraju in se 1941 vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. Ker pa je bila omenjena izobraževalna ustanova ukinjena, je šolanje nadaljeval na državni klasični gimnaziji (1945–1949) in ga zaključil z maturo. Jeseni leta 1949 je začel študirati na takrat državni Teološki fakulteti v Ljubljani.
V duhovnika ga je posvetil škof Anton Vovk leta 1953. Po novi maši je bil za leto in pol poklican na služenje vojaškega roka v Beograd, ker je bila leta 1952 Teološka fakulteta izključena iz ljubljanske Univerze. Po odsluženi vojaški obveznosti je bil zaradi ''neprijateljske propagande'' obsojen najprej na tri leta, zaradi pritožbe pa so mu kazen povišali na pet let stroge zaporne kazni, ki jo je prestajal v več krajih, v Beogradu, Požarevcu, Ljubljani, na Igu in v Mariboru. Iz zapora je bil izpuščen po skoraj treh letih. Septembra leta 1958 je postal kaplan v Šenčurju. Leta 1959 je vstopil v Ciril-Metodijsko društvo slovenskih duhovnikov.
Prof. dr. Franc Grivec ga je spodbujal, da bi pod njegovim mentorstvom nadaljeval študije. Ker je povabilo sprejel, je tudi zaprosil za premestitev na manj zahtevno mesto. Sprva je bil imenovan za kaplana v župniji Trnovo, nato pa je bil čez šest tednov poslan v Skaručno. Leta 1963 je ubranil svojo doktorsko tezo z naslovom Filozofija in teologija Sv. Cirila in Metoda.
Leta 1964 je postal predavatelj na ljubljanski Teološki fakulteti, jeseni 1965 pa je odšel na študij v Rim na Vzhodni inštitut. Čez eno leto se je vrnil v Ljubljano, kjer je eno leto spet predaval. Jeseni leta 1967 se je vrnil v Rim in naslednje leto napisal magisterij iz teologije in zgodovine vzhodnih Cerkva. Potem se je obseg njegovih predavanj precej razširil; pet let je bil tudi dekan Teološke fakultete.
V soboto, 23. februarja, bo pokojnik od 8. ure dalje ležal na Žalah. Tudi tam se bodo ljudje lahko poslavljali ob njega. Ob 12. uri bo pogrebno mašo in pogrebni obred vodil beograjski nadškof in metropolit ter pokojnikov naslednik Stanislav Hočevar.
Kot predstavnik duhovniškega društva je bil leta 1970 delegiran za člana Republiške konference Socialistične zveze. Bil je tudi med soustanovitelji revije Znamenje. Zaradi vsebine revije je bil odpoklican iz Konference, sam pa je izstopil iz društva.
16. decembra 1986 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za beograjskega nadškofa in prvega beograjskega metropolita. Čas razpada Jugoslavije je bil v Srbiji zaznamovan z nerazumevanjem stališč Vatikana in Slovenije, zato za katoličane tisti čas nikakor ni bil lahek. Ko Jugoslavije ni bilo več, je Sveti sedež na območju Srbije, Kosova, Črne Gore in Makedonije ustanovil Mednarodno škofovsko konferenco Sv. Cirila in Metoda in za njenega predsednika imenoval Perka. Službo je opravljal vse do leta 2001, po vrnitvi v Slovenijo pa se je nastanil pri sestrah Svetega križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za združevanje krščanskih cerkva. Med leti 1986 in 1991 je bil član Mednarodne teološke komisije, v obdobju 1988–1998 pa tudi član Mednarodne katoliško-pravoslavne teološke komisije.
Hočevar o prizadevanjih Perka
Beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar je poudaril, da si je pokojni nadškof Perko prizadeval za razumevanje med različnimi cerkvami, veroizpovedmi in narodi. Cerkvi na Slovenskem pa je približal nauk, ki ga je predstavil 2. vatikanski cerkveni zbor in ji omogočil, da se je močneje prilagodila novim časom.
Njegova velika zasluga je po mnenju Hočevarja, "da je v najtežjem času, v devetdesetih letih, ko je zgodovinski čas zahteval mnoge daljnosežne odločitve, vse težave predvidel, vendar se jih ni ustrašil, temveč je pogumno zavzemal stališča v skladu s svojim poklicem in službo".
