'Komaj stojita, se treseta, opotekata ...'

Te dni so nam bralci pošiljali obvestila, da se v zunanjem pesjaku v Kranjski Gori dogajajo grozljive stvari. Tam sta zaprta dva hrta, ki naj bi bila po mnenju naših bralcev zanemarjana in bolna. “Veterinarska uprava Republike Slovenije pa ne ukrepa popolnoma nič,” so jezni pisali v svojih pismih.

“Spodaj prilagam dva posnetka, ki sta se ravnokar pojavila na youtube in zagotovo se bo še kak. Jasno se vidi, da se samček težko premika, da ima poškodovane tačke (ko urinira sploh ne more dvigniti tačke) ... Ampak VURS vztrajno trdi, da sta psa zdrava in da je recimo včerajšnjih –16 stopinj čisto dobro zanju,” je zapisala ena izmed bralk.

'Hrti ne morejo živeti na prostem'

Na strani YouTube, kjer sta posnetka objavljena, je zapisano, da "hrta živita v predelanem kurniku na obrobju gozda pri naselju Čičare. Naokoli ni nobene hiše. Posneto 27. januarja 2010, temperatura na soncu je bila –4 stopinj Celzija. Na Vursu trdijo, da so psoma zadoščeni minimalni pogoji. Kljub mnenjem večih strokovnjakov, da pogoji za hrta NISO primerni, sta psa še vedno tam in umirata na obroke. Ker so odgovorni ponovno zatajili, smo na vrsti MI. Vsi!”. Zapisano je tudi, da “hrti ne morejo živeti na prostem. Vidi se, da pes drgeta od mraza, pa je bilo zunaj "le" –4, ponoči je tudi –15 stopinj Celzija.”

Na enem izmed slovenskih forumov poteka tudi vroča debata, kako bi lahko pomagali hrtoma. Številni pošiljajo prijave na pristojne inštitucije, jezi pa jih, da se nihče ne zgane, še več, da se pristojni obnašajo ignorantsko do tega vprašanja. Pišejo tudi, da psa delujeta prestrašeno, slabotno, da komaj stojita, da se treseta, opotekata ... Opozarjajo tudi, da so iz pesjaka nekateri hrti čez noč izginili. Kam, ne ve nihče.

Kinolog in veterinar: V hladnih dneh bi morali živeti v hiši

Društvo Hrtji svet Slovenije je na svoji spletni strani objavil "Dnevnik aktivnosti društva", v katerem je zapisano mnenje kinologa in veterinarja Jožeta Vidica. "Menim, da bi moral v naših, slovenskih klimatskih razmerah greyhound v hladnih dneh živeti v hiši in nikakor ne na prostem. Še zlasti v pričujočem primeru, ko gre za razstavne greyhounde, ki so namenjeni zgolj za razstavljanje in ne za delo, kot druga dva tipa te pasme (greyhoundi za racing in greyhoundi za coursing). Razstavni greyhoundi živijo po navadi ali v hiši ali pa v ogrevanem pesjaku," je povedal Vidic.

Ko hladen veter zaveje iz zakonskih aktov

V društvu opozarjajo na zakon o zaščiti živali, ki pravi, da "skrbnik mora živali zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji; svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje". Gre za prvi dve točki 7. člena omenjenega zakona.

Prav tako je objavljen dopis Vursa, ki društvu odgovarja, da so "določila 7. člena zakona splošne narave in se nanašajo na vse vrste živali, ki jih zadeva Zakon o zaščiti živali, se za tolmačenje teh določil uporabljajo podzakonski akti, ki podrobneje določajo pogoje za rejo določenih vrst živali". Zato jih napotijo na Pravilnik o zaščiti hišnih živali. "Poglavje V. Pogoji za posedovanje psov predpisuje prav specifične pogoje za posedovanje psov. V tem predpisu pa ni omenjenih nikakršnih razlik za različne pasme psov," je bil odgovor Vursa. In tu se zgodba uradno konča, saj omenjeni "skrbnik svojim živalim zagotavlja minimalne pogoje, kot so opredeljeni v Pravilniku za zaščito živali".
 

Zato smo poklicali na veterinarsko upravo, kjer so nam razložili, da se prijave vrstijo že od leta 2007. “Mi moramo delati v skladu s predpisi. V tem primeru smo, tako kot v drugih primerih, opravili več inšpekcijskih pregledov,” je za 24ur.com povedala direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič. Od prve prijave do danes je tako opravljenih kar 20 inšpekcijskih pregledov in 34 upravnih dejanj. Čadonič Špeličeva poudarja, da je to dokaz, da so stvar vzeli zelo resno, da sledijo, kaj se tam dogaja, da so bile manjše nepravilnosti tudi ugotovljene in tudi na osnovi njihove odločbe odpravljene.

'Prijavitelji pričakujejo nekaj, kar Vurs z zakonodajo ne more izpeljati'

“Je pa dejstvo, da prijavitelji smatrajo, da gre za mučenje živali in da bi mi te živali morali odvzeti. Prijave smo vzeli resno, povprašali smo tudi predsednika kluba oz. društva hrtov in od njega dobili tudi pisno izjavo, kjer se je izjasnil tako, kot so naši veterinarji ugotovili. Potem smo zaprosili tudi pooblaščeno veterinarsko ambulanto, da je veterinarka opravila klinični pregled psov, to se je zgodilo v začetku januarja letos, in upoštevajoč tudi mnenje veterinarke, ne moremo reči, da so ti psi zanemarjeni oz. da gre za mučenje živali, kar bi bil indic, da bi te pse vzeli. Mislim, da prijavitelji od nas pričakujejo dejanje, ki ga v skladu z zakonodajo ne moremo izpeljati. Žal mi je, da tega ne razumejo,” je za 24ur.com povedala direktorica Vursa, ki dodaja, da so vsem prijaviteljem hvaležni, da se v primerih suma zanemarjanja in mučenja živali obrnejo na njih, saj tako lastnike živali lahko opozorijo na eventualne nepravilne postopke z živalmi.

Direktorica Vursa je za 24ur.com dejala, da so v lanskem letu odvzeli več kot 300 živali. “Vendar v konkretnem primeru, ob upoštevanju toliko naših kontrol na samem kraju, ob upoštevanju mnenja pooblaščenega veterinarja, pač tega dejanja ne moremo storiti,” je razložila.

(Pre)občutljivost ljudi? oz. ‘Prav je, da so ljudje občutljivi’

Kako rešiti težavo, ki traja že tri leta, Vurs in prijavitelji pa očitno stojijo na nasprotnih bregovih? Čadonič Špeličeva meni, da gre morda za prevelika pričakovanja ljudi o tem, kaj njihov urad dejansko lahko naredi. “Mi smo državna inštitucija, ki mora delati v skladu z zakonodajo in ne v skladu z občutki. Tukaj se razhajamo in mi je žal, da nas ne razumejo,” pravi in dodaja, da ne bi rekla, da so ljudje preobčutljivi. “Ljudje so občutljivi in prav je, da so ljudje občutljivi na pravice živali. V tem primeru pa mogoče prihaja do razhajanj. Mi ne moremo odreagirati v skladu s čustvi nekoga, ampak v skladu z zakonom,” je razložila. Pravi, da če imajo zakonsko podlago za odvzem živali, to tudi storijo. To kaže, tako Čadonič Špeličeva, da ne delajo po občutku, ampak po zakonu.

'Mislim, da smo za te pse veliko naredili'

Direktorico smo prosili za komentar očitka, da "Vurs popolnoma nič ne ukrepa" v primeru dveh hrtov. Odvrnila je, da sta bili živali deležni njihove pozornosti in da jih boli, če nekdo pravi, da to ne drži. "Zaradi dveh psov je inšpektor šel dvajsetkrat na teren. To kaže na subtilnost službe in nihče ne more reči, da ne reagiramo," je dejala in poudarila, da gre za nenapovedane obiske pesjaka.

Vsak obisk inšpektorja tudi stane

Je pa Čadonič Špeličeva opozorila na še eno težavo, ki se poraja v tem konkretnem primeru. Poraba proračunskega denarja in njihovega časa. "Vsak veterinarski inšpektor, ki gre na teren in opravi pregled, istočasno tudi porabi proračunski denar. Za materialne stroške, za prevoz in za svojo plačo. Ljudje moramo biti realni. Če kdaj ne bomo šli ravno tukaj na to prijavo, pač ne bomo šli zato, ker bomo ocenili, da smo tolikokrat že kontrolirali in da bomo svoj čas ter proračunski denar porabili za nekaj drugega. Mi trošimo proračunski denar, torej denar davkoplačevalcev. /.../ Pri tem pa moramo uporabljati 'zdravo kmečko pamet'," je bila kritična direktorica Vursa. 

Kakšno je zdravstveno stanje psov?

Tiskovni predstavnik Vursa Matjaž Emeršič nam je poslal tudi podrobna poročila o nenapovedanih obiskih inšpektorjev v pesjaku, prav tako veterinarsko poročilo o zdravstvenem stanju dveh psov in stališče predstavnika Slovenskega kluba za hrte, ki poudarja, da so "bivalne in rejne razmere v konkretnem primeru zadovoljive, psi pa so že prilagojeni tudi na hladnejše razmere". Vurs je namreč leta 2008 kontaktiral predstavnike omenjenega kluba, ki so si ogledali stanje v pesjaku v Kranjski Gori in podali svoje mnenje.

Emeršič je v svojem odgovoru za 24ur.com zapisal, kaj natančno je odkril veterinar pri pregledu psov. “Ugotovljeno je bilo, da sta psa v primerni kondiciji in da nimata težav pri hoji. Oči, ušesa, srce in pljuča delujejo brez problemov, teža živali je primerna (en je malo pretežek), klinični izgled primeren. Ugotovljeno je tudi bilo, da imata nekaj brazgotin, ki pa so vse stare. Na osnovi tega poročila ni razloga za ukrepanje,” je zapisano v veterinarskem poročilu, ki nam ga je Emeršič posredoval v celoti.

Tiskovni predstavnik Vursa je poudaril, da inšpekcijski pregled ni odkril nepravilnosti na objektu oz. v samem pesjaku. V notranjosti pasje ute, ki je izolirana, je bilo nameščenih več odej, tam sta bili tudi posodi s hrano in vodo. Lastnik je zagotovil, da je pri psih vedno vsaj enkrat dnevno, včasih tudi dvakrat, ko jim prinese hrano in mlačno vodo, takrat pa jim zagotovi tudi gibanje v bližnji okolici. 

Zaključek

Dejstvo je, da je usoda omenjenih hrtov in drugih živali določena z našimi (človeškimi) zakoni, ki velikokrat delujejo po principu začaranega kroga, kar nemalokrat občutimo tudi na svoji koži. Kdo ima prav in kdo se moti, odločite vi.