'Ukrep pomeni kaznovanje staršev, predvsem mater'

Prve tri mesece 100-odstotno nadomestilo plače, naslednjih šest mesecev 90-odstotno, zadnje tri mesece pa znižanje nadomestila na 80 odstotkov vrednosti povprečne plače. Takšen je predlog vlade glede nadomestila za čas porodniškega dopusta, s tem pa bi letos prihranili 3,1 milijona evra. Kaj to pomeni za mamice in za družbo nasploh?

Za mnenje smo povprašali profesorico sociologije na fakulteti za družbene vede in raziskovalko na področju študij mladine in ženskih študij Tanjo Rener. Renerjeva vladni ukrep označuje za "nepremišljen in nespameten.“ Na vprašanje, ali bi sprejetje ukrepa vplivalo na znižanje rodnosti, Renerjeva odgovarja, da neposrednih učinkov verjetno ne bo imel, vsaj kratkoročnih ne. "Ne verjamem, da se ljudje o otrocih odločajo tako, da tehtajo o 10 odstotkih nadomestila gor ali dol,“ pravi. A kljub temu meni, da predstavlja omenjeni ukrep "izjemno močno sporočilo o tem, da materinstvo oziroma starševstvo ni cenjeno, četudi politiki ves čas govorijo, da mora biti družina vrednota in da je treba delati v otrokovo največjo korist.“

Slovenija sicer po dolžini porodniškega dopusta in višini nadomestila izstopa med državami Evropske unije. To je že res, pravi Renerjeva, a to je bila "ena redkih stvari, s katero smo se lahko še ponašali."

Kako vladne stranke utemeljujejo predlog?

Obenem pa se Renerjeva sprašuje, kako sedanja desna koalicija pojasnjuje in utemeljuje ukrep, glede na izrečeno ob predlogu družinskega zakonika. Tudi sami smo vprašanje naslovili na vse vladne stranke, a odgovora nismo prejeli.

Sta se pa včeraj oglasili opozicijska SD in Pozitivna Slovenija. Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je dejala, da se je "pričela odprta fronta napada na socialno državo, najranljivejše skupine pa bodo zopet med prvimi in najštevilčnejšimi žrtvami". Toliko bolj paradoksalno pa je, pravi, da se o predlogu govori tik pred iztekom referendumske kampanje o družinskem zakoniku, saj je bilo "prav iz ust nasprotnikov zakonika ves čas slišati o svetosti materinstva, očetovstva in o pomenu družine".

Ostri so bili včeraj tudi v Pozitivni Sloveniji. "Tovrstni ukrepi pomenijo razgradnjo socialne države v temeljih," je dejala Barbara Žgajner Tavš.

Kaj bi ukrep pomenil za doječe mamice?

Ker bi precej drastičen ukrep lahko številne mamice prisilil k predčasni vrnitvi na delovno mesto, smo raziskovalko na Inštitutu za varovanje zdravja Zalko Drglin vprašali, kaj bi to pomenilo za zdravje doječe matere in njenega otroka. Kot nam je pojasnila, v Sloveniji za nosečnice in doječe matere velja posebna skrb za varovanje zdravja na delovnem mestu, o tem pa govori poseben "Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk."

Ženska, ki otroka doji in dela polni delovni čas, ima pravico do odmora za dojenje najmanj eno uro dnevno, pojasnjuje Drglinova. Delodajalca mora z zdravniškim potrdilom seznaniti, da doji, ta pa mora izvesti ustrezne ukrepe za zaščito njenega zdravja in varnosti ter varnosti njenega dojenčka.

Drglinova še pravi, da so na inštitutu že imeli primer, ko je ena od delavk koristila enourni odmor za dojenje. Odločitev pa je bila povezana tudi z bližino doma te konkretne delavke.

'Porodniški dopust ni strošek, kjer bi morala država varčevati'

Oglasila se je tudi evropska poslanka Mojca Kleva. Opozarja, da so ženske vedno bile glavne žrtve gospodarske in finančne krize, saj so se odpuščanja začela najprej v podjetjih, kjer so bile večinoma zaposlene ravno ženske. Prav tako se ženske raje odločajo za zaposlitve za določen čas ali ostajajo doma, saj nosijo breme skrbi za najmlajše in najstarejše v družini.

Ob tem opozarja, da Slovenija dejansko ni nobena izjema pri razpravljanju o teh vprašanjih, vendar meni, da gremo v napačno smer. "Evropa se usmerja v povečanje pravic ženskam, ne pa v zmanjšanje. Porodniški dopust ni strošek, kjer bi morala država varčevati. Naj se začne varčevanje na področjih, kjer ne bodo spet prizadete ženske,“ še dodaja Kleva.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!