Ali bi 12-letnik ob pravilnem ukrepanju zdravnikov preživel? (Foto: Dare Čekeliš)

12-letnemu Boru Nekrepu, za katerega se je pozneje izkazalo, da ima gensko presnovno motnjo v ciklu uree, se je po treh dneh jemanja antibiotikov povečala raven amonijaka v krvi. Zdravniki na mariborski kliniki za pediatrijo, kamor so dečka pripeljali 12. marca ob 18. uri, pa hiperamoniemije, kot se imenuje povečana raven amonijaka, niso opazili, je povedal oče umrlega otroka Matjaž P. Nekrep.

Po njegovih navedbah so mariborski zdravniki naslednje jutro iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana dobili natančna navodila, kako naj ukrepajo z dečkom, ki je ponoči tudi izgubil zavest. Vendar jih niso upoštevali in otroka brez pravilne terapije in s "turističnim transportom" prepeljali v UKC Ljubljana, kjer so mu, kot je dejala otrokova mati Tatjana P. Nekrep, samo z glukozo in soljo znižali amonijak na nenevarno vrednost.

Vnovični pregled glave je pokazal, da ima deček možganski edem. Po osmih dneh kome je umrl, čeprav so zdravniki pričakovali, da se bo zbudil, je pojasnil oče. Vprašal se je, kako je mogoče, da 19 ur po sprejemu na pediatrično kliniko, 13 ur po alarmantnem izvidu in pet ur po navodilih iz Ljubljane Bor ni dobil nobene terapije. "Mariborski zdravniki so nam ukradli tistih 19 ur, ki jih ni mogoče več vrniti," je dejal.

''Za preprečitev podobnih primerov''

Kot je pojasnil oče, so se odločili za ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zdravnice na mariborski pediatrični kliniki in za kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja proti dvema zdravnikoma na omenjeni kliniki. Med drugim so poslali tudi pismo varuhinji človekovih pravic in prijavo Zdravniški zbornici Slovenije. Komisiji za preprečevanje korupcije pa so prijavili člane komisije za interni nadzor v UKC Maribor, ker so podali mnenje, da je bilo v postopku vse izpeljano v skladu s sodobno medicinsko doktrino.

Kot so še pojasnili starši umrlega otroka, so pričakovali, da bo odgovorne "sankcionirala njihova srenja, a od njih dobivajo le vljudnostna pisma". Za ukrepe pa so se odločili, da bi opozorili na svojo stisko in nemoč ter preprečili podobne primere v prihodnje.

Zdravniška zbornica Slovenije: Primer je naša prioriteta

Zdravniška zbornica Slovenije je v odzivu "ob javni izpostavitvi okoliščin tragične smrti 12-letnega bolnika" izrekla iskreno sožalje staršem, ki so soočeni z nenadomestljivo izgubo. Kot so pojasnili, primer obravnavajo prioritetno in z vso skrbnostjo. Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti zdravstvenega primera so naročili tudi ekspertno mnenje iz Velike Britanije. Ko ga bodo prejeli, bo odbor za strokovno-medicinska vprašanja lahko relevantno in celovito odgovoril o vzrokih in možnih razlogih za tako tragičen dogodek, je na novinarski konferenci pojasnila predsednica zbornice Gordana Živčec - Kalan.

Poudarila je še, da je zbornica nemudoma storila vse, ko je izvedela za ta primer. Postopek so začeli aprila. Primer zdaj obravnava odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri zbornici, ki je pristojen za presojo, kaj je pravilno in strokovno utemeljeno. Ker pa gre v tem primeru za izjemno zahtevno in kompleksno obravnavo otroka, so mu namenili dodatno pozornost in visoko prioriteto. "Želimo pojasniti, zakaj je do dogodka sploh prišlo. Dokler tega ne pojasnimo v celoti, ni mogoče podati kakršnega koli utemeljenega zaključka, na kakšen način in zaradi katerih okoliščin se je ta dogodek tako tragično končal," je obrazložila in potrdila, da je bil strokovni nadzor v mariborski bolnišnici opravljen in da so slovenski strokovnjaki poročilo že pripravili, njegove vsebine pa ni razkrila.

'Zdravnikov javno ne izpostavljajte'

Na novinarski konferenci je bila prisotna tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič iz odvetniške pisarne, iz katere so danes medijem posredovali dopis s prošnjo, naj – glede na to, da zdravniška zbornica o zadevi še ni odločila in da se kakršen koli kazenski postopek sploh še ni začel – ne poročajo z uporabo imen in priimkov vpletenih zdravnikov. Kot je opozorila, jim ustava daje pravico, da se jih javno ne izpostavlja in se jih ne izpostavlja "medijskemu sojenju", dokler ni ugotovljena kakršna koli njihova odgovornost. Ob tem je opozorila, da bi v tej fazi postopka to zanje pomenilo veliko težav in vzbudilo dvom bolnikov o njihovem delu.

"Gre za zdravnike, ki odgovorno in predano dolga leta opravljajo svoje poslanstvo zdravnika, in breme, ki ga nosijo, je vsakodnevno dovolj težko zaradi dela, ki ga opravljajo," pa je dodala Živčec Kalanova.

Redek in zapleten primer

Na UKC Maribor so potrdili, da so zaradi izjemne redkosti, zapletenosti in zahtevnosti primera v njegovo reševanje 6. maja letos pritegnili tudi Odbor za strokovno-medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, ki je na oddelku klinike za pediatrijo, kjer se je zdravil pokojni Bor, 13. novembra opravil zunanji ekspertni nadzor. Izsledkov nadzora še niso prejeli, bodo pa glede na ugotovitve ustrezno ukrepali, so obljubili. Po njihovih navedbah so starše pokojnega Bora obvestili o prejemu dopisa varuha človekovih pravic, na osnovi katerega so aprila odredili izvedbo izrednega internega strokovnega nadzora na Kliniki za pediatrijo. Mnenje komisije internega nadzora, ki je pregledala dokumentacijo in opravila razgovore z zdravniki, ki so bili udeleženi pri zdravljenju Bora, pa so, kot sporočajo iz UKC Maribor, posredovali varuhu človekovih pravic in ministrstvu za zdravje.