Ukaze dajali z republiškega sekretariata za obrambo?

S prodajo streliva iz skladišč JLA v Zgornji Ložnici naj bi se po pisanju današnjega Dela začelo trgovanje z orožjem. Izvažanje streliva iz skladišča je trajalo od 22. julija 1991 do 30. novembra 1991, ukaze s seznami ljudmi, ki so prihajali po strelivo, pa so po navedbah časnika dajali z republiškega sekretariata za obrambo.

V začetku julija 1991 naj bi se v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici zgodil največji logistični podvig v slovenski osamosvojitveni vojni. Blokado vojašnice, zavzetje in nato izplen več deset podzemnih objektov JLA, v katerih je bilo shranjeno več kot 5000 ton minskoeksplozivnih sredstev, je vodil poveljnik 79. območnega štaba Teritorialne obrambe Marjan Strehar, ki je pripravil tudi bojni načrt.

Strehar je za Delo dejal, da je naročilo za praznjenje skladišča prišlo od republiškega sekretarja za obrambo. Skladišča so po njegovih besedah praznili ponoči, saj so se podnevi bali napalma jugoslovanskih letal. Za izselitev skladišča je takratni obrambni minister Janez Janša izdal le ustni ukaz.

Več kot 800 priklopnikov je sedem noči izvažalo dobrih 5000 ton minskoeksplozivnih sredstev (seznam streliva hranijo v uredništvu Dela). V mesecih po osamosvojitveni vojni so sicer večino popisanega orožja vrnili nazaj v skladišča v Zgornji Ložnici, nekaj pa naj bi ga izvozili tudi na Hrvaško. Strehar je še dejal, da je pri natovarjanju orožja na hrvaški tovornjak videl cenik orožja, za posamezno rožno bombo pa naj bi Hrvati plačali 150 mark.

Na Delo je nekdanji policist v spremstvu poslal dokument, ki naj bi dokazoval, da je nekdanji visoki agent VIS Miro Predanič na mejnem prehodu Čatež-Bregana hrvaškemu Zaboku, Trgostilu in zagrebškemu Sokolu "prodal" 80.000 kosov streliva.

Prav tako na dokumentu, ki ga hranijo v uredništvu Dela, piše, da je bil "prevzem materialnih sredstev dogovorjen med obrambnim ministrom Republike Slovenije Janezom Janšo in poveljnikom ZNG republike Hrvaške generalpolkovnikom Martinom Špegljem". Strelivo, prodano iz Zgornje Ložnice, naj bi bilo sicer vredno več kot 900 milijonov dolarjev, še piše današnje Delo.