(Foto: iStockphoto)

'"Spominjam se, da sem morala tisti dan postoriti zelo veliko, čakala me je gora perila, zunaj pa je bil lep sončen dan. Zakaj bi bila hčerka z mano zaprta v sobi, če lahko uživa zunaj?''

Znosila ji je igrače pred hišo in jo pustila samo. Ona pa je hitela pospravljat, likat, kuhat, vedela je, da Barbari ničesar ne primanjkuje.

''Mislila sem, da se hčerka veselo igra na dvorišču, zato je nisem preverjala najmanj dve uri. Ona pa je odšla z neznancem, ki ji je čez ograjo obljubljal vrečko bonbonov.''

Na vratih je pozvonilo in odhitela je pogledat, kdo je prišel na obisk. Zagledala je sosedo, ki je vsa prestrašena držala Barbaro za roko. Pomislila je, da je hčerka samovoljno pokukala k njej kot večkrat pred tem. Takrat pa je soseda v ihti začela razlagati: ''Zagledala sem jo v mesnici. Vedela sem, da je tvoja hčerka, zato sem jo poklicala po imenu. Z njo je bil neki starejši gospod, ki ga ne poznam.'' Barbara je takrat sosedi odgovorila, da jo stric pelje k sebi domov, kjer ima zanjo veliko vrečko bonbonov.
Ko je soseda vprašala moškega, kdo je on, od kod pozna punčko in kam jo pelje, je ta zardel v obraz, se opotekel in jo ucvrl iz mesnice.

Več si lahko preberete na Bibaleze.si.