Udobno je. Kaj pa varno?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pripravili nasvete za vse tiste kupce – vse več jih je –, ki jim spletna trgovina ni tuja. Potrošnikom predvsem svetujejo, naj pred izbiro načina plačila preverijo, ali morda izbrani način povzroči dodatne stroške ali zmanjša morebitni popust. Pred prevzemom blaga, dodajajo, pa naj preverijo, ali je prejeti izdelek poškodovan, tudi če je sam paket nepoškodovan, ter prevzem v primeru poškodb zavrnejo.

Kako prepoznati zaupanja vredne spletne trgovine?

Na ZPS svetujejo, da preverite podatke o ponudniku. Dobre spletne trgovine na svojem spletnem mestu pregledno objavijo popolne kontaktne podatke o sebi, o postopku nakupa in splošne pogoje. Previdnost pa je na mestu pri spletnih trgovinah, ki objavijo le naslov poštnega nabiralnika, opozarjajo. Potrošnikom prav tako svetujejo, naj podatke o svojem bančnem računu ali karticah posredujejo le prek šifriranih povezav. Prepoznali jih bodo na primer po napisu "https" v naslovni vrstici spletnega brskalnika. Tudi vsako geslo ni učinkovito. Lažje je zlorabiti tista, ki so sestavljena iz imena, rojstnega dne ali drugih osebnih podatkov. Na ZPS zato svetujejo uporabo gesel, sestavljenih iz najmanj osmih znakov (malih in velikih črk in številk). In še: ne shranjujte jih na računalniku, saj lahko postanejo plen hekerja, ki bi mu uspelo vdreti vanj. In nazadnje: ne pozabite na protivirusne programe in požarni zid, ki hekerjem oteži dostop do računalnika.
 

Pripravili so tudi pregled šestih najpogostejših možnosti plačil, njihove prednosti ter slabosti.

Prednost plačila po povzetju je, da potrošnikom na spletu ni treba posredovati občutljivih podatkov. Slaba stran pa, da je naročeno praviloma treba plačati po povzetju. 

Pri nakupu s kartico z odloženim plačilom morajo potrošniki sicer podatke o kartici posredovati prek spleta, je pa res, da je pri uporabi šifrirane povezave in trimestne varnostne kode tveganje, da bi bili podatki zlorabljeni, razmeroma majhno. Še manjše pa je tveganje, če uporabijo funkciji "Mastercard SecureCode" ali "Verified by Visa", ko namesto podatkov o kartici uporabijo geslo in varnostno sporočilo. Na splošno velja, da v primeru zlorabe kartice potrošniki ne jamčijo za škodo nad 150 evri, razen če so ravnali zelo malomarno, še ugotavljajo na ZPS.

Pri plačilu prek spletnega plačilnega servisa kupca s trgovčevega spletnega mesta preusmerijo v njegovo spletno banko, kjer ga že čaka pripravljen nalog za plačilo. Za zdaj lahko tako kupujejo komitenti Abanke in NLB.

Možna je tudi uporaba sistema Moneta ali Si.Nakup, ki ponujata možnost varnega plačevanja s pomočjo mobilnega telefona. Kupca v tem primeru s trgovčevega spletnega mesta preusmerijo na spletno mesto upravljavca sistema, temu pa mora sporočiti svojo telefonsko številko. Nato prejme SMS-sporočilo s kodo, ki jo potrebuje za nakup. Ta bo praviloma zaračunan v okviru mesečnih stroškov uporabe mobilnega telefona.

Izberete lahko tudi sistem PayPal: trgovcu potrošnik posreduje le svoj referenčni naslov elektronske pošte, občutljivi podatki o karticah ali bančnem računu pa se hranijo na strežniku PayPala. Tveganje pomenijo predvsem lažna spletna mesta ponudnikov, ki vabijo k posredovanju vstopnih podatkov za potrošnikov račun PayPal, pravijo na ZPS. Slaba stran pa je tudi, da sistem ni na voljo v slovenščini in pri slovenskih ponudnikih.

Šesta možnost je plačilo ob prevzemu na blagajni. V tem primeru se je dobro s trgovcem dogovoriti za rok, v katerem bo kupljeno blago na voljo za prevzem.