Ko se je Dušan Lajovic leta 1991 po kar 46 letih vrnil v Slovenijo, mu je pokojni Jože Malnar zaupal mikrofilme s seznami udbe, ki jih je njegov sorodnik, delavec tajne službe, uspel rešiti pred uničenjem. Več kot milijon imen je spomladi Lajovic objavil na spletni strani udba.net. Ob tem je dejal, da se morajo Slovenci soočiti s svojo preteklostjo.
Zakaj je imena ponovno objavil? "Da ljudje vedo, zakaj je šlo, in da vedo, kakšne barabe so bile na oblasti, ki so kratile demokratično življenje Slovencem, ko so bili komunisti in še vedno mislijo, da imajo monopol," je pojasnil Lajovic.
Vendar pa je v knjigi objavljenih le še 14.000 imen. Gre za poklicne agente, rezerviste in registrirane sodelavce Službe državne varnosti, torej za tiste, ki so v sodelovanje z udbo privolili ali zanje služili. S seznama je izginila tista večina, ki je bila v evidenci zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj. Iskali smo tudi vodilne slovenske politike, ki so bili na internetnem seznamu - Barbaro Brezigar, Miho Brejca, Lojzeta Peterleta, Janeza Janšo, Milana Kučana, Boruta Pahorja, Zmaga Jelinčiča - a jih med v knjigi objavljenimi imeni ni. Ostal je le Janez Drnovšek. Ko smo Lajovica vprašali za formulo izbire imen, je povedal, da očitno niso imeli dovolj prostora.
V knjigi Lajovic pojasnjuje: seznami so takšni, kakršne je naredila slovenska komunistična oblast v začetku leta 1987. Avtentičnost seznamov lahko vselej dokaže z mikrofilmi, ki so spravljeni na varnem, še dodaja.
Lajovic pa tudi razkriva, da naj bi poleg omenjenega sezama obstajala še ena kategorija komunistične tajne agenture, ki je delovala posebej za Ivana Mačka. Pred Mačkovo smrtjo, tako v knjigi, naj bi bila mreža z vsemi tajnimi fondi in drugo infrastrukturo predana Milanu Kučanu, ta pa naj bi upravljanje z njo predal izkušenemu oznovcu Zdenku Rotarju.
Lajovic svoje pisanje sklene z upanjem, da bo objava pričujočega seznama vzpodbudila tiste, ki smatrajo, da so se na seznamih znašli neupravičeno, ker so bili v sodelovanje z udbo prisiljeni, in da bodo ti od slovenskih oblasti zahtevali ustanovitev institucije, ki bo pristojna za ravnanje z arhivi nekdanje Udbe. Prav takšni instituciji, zatrjuje Lajovic, bi mikrofilme tudi zaupal.
