Od leta 1992 dalje je za vpogled v dokumente, ki jih hrani republiški arhiv, zaprosilo 40.000 ljudi. Odkar je Dušan Lajovic sprožil afero udba.net je tistih, ki se zanimajo za svoje dosjeje od 10 do 15 na dan.
Direktor Arhiva Republike Slovenij. Vladimir Žumer je pojasnil postopek: "Vsak se mora osebno zglasiti v oddelku 3 arhiva Slovenije, na Linhartovi 3a, kjer izpolni tako imenovani matični list, s čimer se obveže, da bo varoval osebne podatke tretjih oseb, ki jih dobi v kopiranih dokumentih in to je vse."
Arhiv Republike Slovenije hrani 74.000 dosjejev udbe na mikrofilmih, 3000 dosjejev na papirju, 40.000 preverk, 60.000 dokumentov iz evidence emigrantov in 6000 vpisanih domobrancev. Zbirka dosjejev tajne policije pa je, pravijo v Arhivu, močno prečiščena.
Primerjava med tukaj hranjenimi dosjeji in tistimi, ki jih je na internetu objavil Lajovic, bi pokazala, kdo in kdaj je bil izbrisan iz evidenc in čigavi dokumenti so bili uničeni.
V Arhivu se bojijo, da bodo morali posegati tudi v obstoječe dokumente. To naj bi narekovala nova uredba o posredovanju informacij javnega značaja, ki prihaja iz ministrstva za informacijsko družbo.
"Če bo ta uredba obveljala, oziroma, če jo bo vlada sprejela, bo arhiv prisiljen prekrivati, prečrtavati, brisati podatke, vendar taki dokumenti nimajo nobene pravne vrednosti, še manj strokovne dokumente, kar bi bila velika sramota za našo demokratično in pravno državo," je še povedal Žumer.
Minister Gantar pa zavrača omenjene očitke, češ da gre za napačno interpretacijo zakona. Uredba se namreč, pravi Gantar, prav z ničemer ne nanaša na arhivska gradiva.
"Dosjeji udbe in tako imenovani dosjeji udba.net nimajo nobene zveze s tem zakonom. Po tem zakonu je povsem jasno, že iz prvih členov zakona, da so dosjeji zbirka osebnih podatkov, ne pa informacije javnega značaja, zato jih ureja zakon o varstvu osebnih podatkov in zakon o arhivskem gradivu," je povedal Gantar.
O spornosti vladnih potez govori tudi zgodovinarka Jera Vodušek Starič, ki se že več kot desetletje ukvarja z arhivi Ozne in Udbe, a pred kamero ni želela. Zgodovinarji ob takih diletantskih prijemih države molčimo, je dejala. In še: "Petnajst let so imeli časa, da rešijo vprašanja dosjejev, za kar so bili dani tudi predlogi. Zdaj pa se, podobno kot pri pobitih domobrancih, zadeva vleče kot jara kača."
