Udar strele: Vas zanima, katera območja v Sloveniji so najbolj nevarna?

Po včerajšnjem udaru strele v naselju Ratež, kjer je ta hudo ranila dva Francoza in lažje enega domačina, se je kdo gotovo vprašal, kje v Sloveniji strela največkrat udari oziroma katera območja so v naši državi najbolj nevarna. Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na Vladimirja Djurico z Elektroinštituta Milan Vidmar, ki upravlja s
sistemom SCALAR. Predstavil nam je karto maksimalnih vrednosti gostote strel.

Kot je za 24ur.com najprej pojasnil Djurica, karta gostote strel predstavlja število zabeleženih strel na kvadratnem kilometru v enem letu, uporablja pa se predvsem kot pripomoček pri načrtovanju položajev nadzemnih elektroenergetskih objektov. Karta sicer zajema povprečje 10 let, tako da so odstopanja od zbranih podatkov izjemno majhna. "V desetih letih se dokaj malo spremeni, vrednosti so precej konstantne," pravi.

Karta kaže, da so strele daleč najpogostejše v gorskih predelih, tako v Julijcih, na območju Tolmina kot tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Daleč najbolj pogosto strela udari na Plešivcu, in sicer kar 18-krat na leto. Na Primorskem je verjetnost strele malce večja kot na območju Ljubljane. Vzhodno od Ljubljane je strelam najbolj izpostavljen Kum, kjer strela v povprečju udari desetkrat letno. Najbolj je prizanešeno severovzhodni Sloveniji, kjer v Pomurju strela povprečno udari le dvakrat ali trikrat na leto.

Verjetnost, da vas zadene strela, je 1 : 700.000

Verjetnost, da vas zadene strela, ni prav visoka. Američani so izračunali, da znaša približno 1 proti 700.000. Vseeno pa to torej ni nemogoče.

Slovenija tudi leži na precej nevihtnem območju, zato je preverjanje vremenskih podatkov, preden se odpravite na prosto, priporočljivo.

Kadar se začnejo nad vami zbirati nevihtni oblaki, ko ste na prostem, pa je treba poiskati primerno zavetje. Najvarnejše mesto med nevihto je stavba, opremljena s strelovodi, dobro zatočišče je tudi avto. Med slabimi izbirami prednjačijo drevesa.

Še posebej nevarne so nevihte v gorah, saj se lahko pojavijo popolnoma nepričakovano. Strokovnjaki v tem primeru svetujejo, da zavetje, če je mogoče, poiščete v kakšni jami, vsekakor pa se izognite vrhu, ne dotikajte se kovinskih predmetov in vlažnih skal. Nevihto pa preživite tako, da počepnete in se objamete okoli nog.

V zadnjih letih ena smrt zaradi udara strele

Kot pravijo na Upravi za RS zaščito in reševanje, so od januarja 2010 pa do danes na številko 112 prejeli 62 klicev, povezanih z udarom strele.

V tem času je strela udarila v osem ljudi. Večino je poškodovala, en človek pa je umrl, ko je maja lani strela udarila v družino na polju v bližini Sv. Duha pri Škofji Loki. Moški je umrl, mati in hči pa sta bili poškodovani.

Sicer pa je šlo večinoma za udare v zgradbe, na drugem mestu pa so udari v infrastrukturne, predvsem elektroenergetske in telekomunikacijske objekte.

Njihova statistika še razkriva, da je bilo največ udarov strele v popoldanskem času in zvečer.

Kako ravnati ob udaru strele v osebo?

Najpogostejši posledici udara strele sta zastoj srca in prenehanje dihanja. Ker je smrtnost pri udaru strele med 15 in 20 odstotki, ima poškodovana oseba precej dobre možnosti, da ob ustrezni pomoči preživi.

Nemudoma je treba poklicati nujno medicinsko pomoč, pomembno pa je tudi poznavanje tehnik oživljanja. Človeka, v katerega je udarila strela, se sicer lahko takoj dotaknemo, preveriti je treba dihanje in srčni utrip ter po potrebi uporabiti tehnike oživljanja.

Medicinska pomoč je nujna, četudi poškodovanec nima vidnih poškodb. Nekatere notranje okvare imajo namreč resne posledice, čeprav niso takoj vidne, še opozarjajo strokovnjaki.

Rekorderja strela zadela sedemkrat

Človek, ki ga je strela zadela največkrat, je Roy Cleveland Sullivan, ameriški gozdni čuvaj. Strela ga je od leta 1942 do 1977 zadela kar sedemkrat, vse udare pa je preživel.