Zračni tokovi, gibanje balona in ogenj so botrovali današnji nesreči balona pri Ižanski cesti, meni balonar in učitelj letenja Darko Kralj, ki dodaja, da velja balon v letalstvu za eno najbolj varnih plovil, vendar se nesreče dogajajo.
Kot je še povedal, danes ni bil najbolj primeren dan za letenje, saj so bile napovedane nevihte. Kot je pojasnil, pred nevihto v zraku horizontalni in vertikalni tokovi majejo balon, zato gre ogenj namesto le v kupolo na vse strani.
"Mi v resnih balonarskih šolah dajemo poudarek varnosti letenja in v to spada tudi priprava na polet. Očitno se je danes v Ljubljani dogajalo nekaj, da je balonarje, ki so leteli, presenetila nevihta," je dejal in dodal, da balonarji v okoliščinah, ko ne vedo, kaj se bo dogajalo v zraku, polet odpovejo.
Oseba lahko licenco za letenje z balonom po njegovih besedah dobi na enak način kot licenco za letenje z letalom, je povedal Kralj. Po njegovih besedah je treba obiskovati balonarsko šolo ter obvladati teorijo, kjer je poudarek na meteorologiji in na teoriji letenja. "Na drugi strani je potem praktični del šolanja, kjer dajo kandidati skozi vse postopke v sili, da znajo pravilno reagirati. In če so tako usposobljeni, se naj takšne zadeve ne bi dogajale," je še pojasnil.
Kralj je pojasnil, da je pred poletom z balonom tudi potnike treba seznaniti, kako ukrepati v primeru nesreče ali drugih dogodkov med poletom. "Najmanj, kar bi morali, je počepniti v košaro balona, sploh v tako velikem balonu, kot je bil ta, kajti v košari si še najbolj varen. Vsako skakanje iz košare pomeni potencialno nesrečo, ker gre balon potem še bolj v zrak in ne na tla, saj izgublja težo," je dejal in poudaril, da pa ne more reči, kaj se je dogajalo pri današnji nesreči.
"Zelo veliki baloni niso najbolj primerni za letenje v Sloveniji"
Večji kot je balon, težje je upravljiv, pa je povedal direktor Balonarskega centra Barje Grega Trček. Kot je pojasnil, je zahtevnost upravljanja odvisna tudi od področja, kjer balon leti. "Slovenija je takšna čudna dežela, da so takšni baloni le delno pogojeno letljivi," je dejal.
Balon, ki je danes strmoglavil na Barju, je po Trčkovih besedah največji serijsko izdelan balon na svetu z inercijo 19 ton, v Sloveniji pa je bil edini. Takšne balone sicer izdeluje angleški proizvajalec Lindstrand baloons, je pojasnil.
Sama mešanica plina, ki jih balon uporablja, po Trčkovih besedah ni ključna pri varnosti. "Bolj relevanten podatek je, ali se pilot odloči, ali bo v tem vremenu letel ali ne," je povedal.
V oddaji Svet na Kanalu A je pojasnil, da je vremenska napoved, ki jo najdemo v medijih, splošna. Na spletu pa so dostopni podrobnejši podatki, tudi redarska slika padavin, ki ima zakasnitev deset minut. Ko se pilot dobi s potniki, mora že imeti grobo sliko o tem, kaj se bo dogajalo, je povedal. Letenje z balonom se namreč začne že na tleh. Preden gre v zrak, mora pilot preveriti vreme in se glede na vremensko situacijo odločiti, ali bo letel. Ko je enkrat v zraku, pa ne more več veliko narediti, je pojasnil. "Vreme je dokazalo, da se z njim ni igrati," je dejal. Na balonih sicer imajo gasilne aparate, a je bila poškodba najverjetneje prevelika, meni Trček. Tako velik požar je nenavaden za balon, razen če bi se utrgal ventil oziroma jeklena cev, ki napaja gorivo, kar pa je že ekstrem, je za Svet povedal Trček.
Tudi sam bi moral danes zjutraj leteti z balonom, vendar je let zaradi vremenske napovedi odpovedal. Na vprašanje, kaj je bil po njegovem mnenju vzrok za nesrečo, je odgovoril, "da se v takšnem vremenu ne leti".
Trček je potrdil, da je v preteklosti zasledil pilote balonov, ki so leteli, kljub temu da ni to bilo popolnoma varno. "Naša zakonodaja je zelo ohlapna glede na standarde, ki za komercialno letenje veljajo zunaj," je pojasnil in dodal, da če bi tuje standarde aplicirali na naše pogoje, bi lahko rekli, da so nekateri leteli tudi, ko ne bi smeli.
V tujini so standardi po Trčkovih besedah precej višji. Pojasnil je, da v Sloveniji po narejenem izpitu za pilota balona lahko po še okoli 100 urah letenja letiš s kakršnim koli balonom. "Za to velikost balona, ki je bil v nesreči, v tujini pilot, ki ima manj kot 600, 700 ur, nima kaj delati na njem," je dejal in dodal, da mora poleg tega opraviti še prekvalifikacijo, da lahko leti z večjim balonom.
Drugo leto bodo v veljavo stopili novi evropski predpisi, zato Trček pričakuje, da bo področje komercialnega letenja bolj urejeno.
Po informacijah ministrstva za infrastrukturo in prostor je v register zrakoplovov vpisanih 89 balonov, od tega je aktivnih 34, eden pa je v postopku vpisa v register. Vseh izdanih licenc za pilota prostoletečega balona je 115, od tega je trenutno veljavnih 70, so še povedali na ministrstvu.
Balonček ni kazal močnega vetra
Rado Petrovič, ki je pilotiral drugi balon, ki je danes pristal na ljubljanskem Barju, pa je dejal, da so tako v sredo kot danes zjutraj preverili, kakšno bo vreme. Na tako imenovanem sistemu Aladin po njegovih besedah ni bilo videti nobenih neviht, drastičnih vetrov ali drugih sprememb. Podobne podatke so dobili s Krima in tudi balonček, ki ga pred poletom spustijo v zrak, ni kazal močnega vetra.
Nesreče večjega balona sicer sam ni videl, ker je bil s hrbtom obrnjen proti njemu. Dejal je, da se je veter pred pristankom krepil, zato se je bilo treba posvetiti pristanku njihovega balona.
Prav tako sam ne vidi nič nenavadnega v uporabi tako velikega balona, v katerem je bilo 32 ljudi, saj, kot pravi, letijo tudi drugje v Evropi.
Petrovič je sicer izrekel vsem udeleženim v nesreči in njihovim bližnjim iskreno sožalje.
