Ko ugrizne strupenjača

Potem ko so na sosednjem Hrvaškem poročali, da so se strupenjače zaradi ugodne klime razširile, je asistent na Biotehnični fakulteti v Ljubljani Iztok Tomažič za 24ur.com povedal, da podobnih trendov v Sloveniji ne opažajo. ''Vsako leto je manj teh živali. Lani sem sicer dobil modrasa, ki je ugriznil neko gospo. Bilo je zelo hudo, a treba se je zavedati, da ugrizi danes praktično niso več smrtni,'' je pojasnil.

Pritrdil mu je tudi asistent Hubert Potočnik: ''Ni posebnih opažanj, da bi se strupenjače dodatno razmnožile. V Sloveniji sta le dve strupeni kači: gad (navadni in laški, op.a.) in modras. Prvi je v nižinah iztrebljen, zadnjih 15 let ga v nižjih predelih niso videli. Ljudje se večkrat zmotijo, ko vidijo kobranko, ki ni strupena, mislijo, da je gad, in jo neupravičeno ubijejo. Modras pa je zelo redka kača, ki jo le malokrat opazimo,'' je povedal Potočnik. ''Težko ocenim, koliko kač je. Lahko pa rečem, da je strupenjač glede na celotno kačjo populacijo manj kot en odstotek – torej, če boste videli 100 kač, jih bo 99 nestrupenih,'' je odgovoril na vprašanje, koliko je sploh kač v Sloveniji.

''Obe strupenjači, tako gad kot modras, sta zelo miroljubni. Ugrizneta zgolj, če sta ogroženi, raje se umakneta. Če pa že, gre za nesrečo – ali nekdo stopi nanjo ali pa jo ponesreči zagrabi. Nikakor kača ne skoči v človeka, ona se bolj boji kot vi,'' je zatrdil Potočnik. Ljudem svetuje, naj bodo na območjih, kjer bi lahko bile kače, glasni. ''Če nas začuti, se bo kača umaknila.''

Kače so ogrožene

Potočnik je proti ubijanju kač, še več – vse kače so zakonsko zavarovane. ''Če ubijete kačo, je to tako kot krivolov, saj so ogrožena vrsta. Obenem so zelo koristne, iztrebljajo male sesalce, poljske škodljivce.'' Če naletite na kačo, ki je ne poznate, počakajte, naj se sama umakne, svetuje. Obenem pojasnjuje, da je malo možnosti, da bi na vrtu ali v vinogradu naleteli na strupenjačo. ''Na vrtu so večinoma belouške, goži, smokulje in kobranke, ki so vse nestrupene."

Protistrup ni tako nedolžen

Koliko ugrizov letno zabeležijo v Sloveniji, na Biotehnični fakulteti ne vedo natančno. ''Nekaj ugrizov je, vendar smrti zadnja leta praktično ni več. V bolnišnici praviloma niti ne dajejo protistrupov, večinoma ljudi zdravijo s protialergijskimi zdravili, obenem pa ostanejo na opazovanju.'' Odvisno je tudi, kam kača ugrizne. ''Če nas ugrizne v ud, je manj učinkov. Če pa nas ugrizne v glavo ali vrat, je pretok krvi neposredno v možgane.''

Vodja Centra za zastrupitve dr. Martin Možina je za 24ur.com povedal, da v Kliničnem centru Ljubljana danes sprejemajo le težje primere, druge pa rešujejo v bolnišnicah po vsej Sloveniji. Lani so sprejeli eno bolnico. Povedal je, da protistrupa ne dajejo več ob vsakem ugrizu, predvsem bolnik dobi sredstvi proti bolečinam in tetanusu, rano pa kirurško oskrbijo. ''Tudi antiserum ni čisto nedolžen, saj lahko sproži preobčutljivost, zato telesa ne želimo po nepotrebnem obremenjevati. Konjski serum za Slovenijo proizvajajo v Imunološkem zavodu v Zagrebu, ki izdeluje tudi najbolj kakovosten konjski serum v Evropi,'' je dodal.

''V centru smo imeli lani en hujši primer, ko je gospoda z Gorenjske ugriznila strupena kača. Predlani pa nobenega. Po mojih podatkih so lani zdravili še bolnika v Novi Gorici in na Jesenicah,'' je za 24ur.com povedal dr. Damjan Gorenc, ki je na Centru za zastrupitve že okoli 10 let. Odkar je na centru, smrtnega primera niso imeli.

''Vsak, ki ga ugrizne kača, mora biti na opazovanju. Če gre za hujši primer, bolnika opazujemo tudi več kot 24 ur, lažji primeri pa gredo lahko domov že po nekaj urah. V prvih urah je bolnik pod intenzivnim nadzorom,'' je povedal dr. Gorenc. Pojasnil je, da se lahko na ugriz kače odzovemo zelo različno. ''Lahko se nič ne pozna, lahko pa pride do hujše reakcije, kot so oteklina, padec pritiska, bruhanje, otečene bezgavke in podobno.'' In kako postopati, ko kača ugrizne? Dr. Gorenc ne priporoča podvez, ''saj se v primeru, da ni pravilno narejena, strup nabere na manjšem območju, kjer še bolj deluje''. Tudi zarezovanje in srkanje strupa ni prava rešitev, ''saj tako rano razdražimo in naredimo brazgotino, količina strupa, ki ga izsrkamo, pa je neznatna. ''Ud, v katerega je ugriznila kača, imobilizirajmo z rutko ali podobnim, da bo na miru, in čimprej poiščimo zdravniško pomoč. Če je na mestu ugriza še vidna kapljica strupa, jo lahko obrišemo in rano povežemo.''

Trenutno imajo na centru dovolj protistrupa za dva odrasla človeka. Serum je veljaven dve leti, ena ampula pa je leta 2004 stala okoli 20 evrov. ''Pri odraslem človeku začnemo z eno ampulo, če so simptomi še vidni, nadaljujemo z drugo in tako naprej. Pri zadnjem primeru, ko je kača ugriznila moškega z Gorenjske, smo porabili dve ampuli,'' je povedal dr. Gorenc, ki je še pojasnil, da v zadnjih letih smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače ni bilo. Spomni pa se sicer precej nenavadnega in nesrečnega primera, ko je predlani na Hrvaškem modras pičil 11-mesečnega dojenčka, ki je umrl.

Gož prežene modrasa

Irena Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana je za 24ur.com pojasnila, da bi se v primeru, če bi kače izginile, glodavci preveč razmnožili. ''Kače so na vrhu prehranjevalne verige. Prehranjujejo se predvsem z malimi glodavci.'' So samotarke, večja kača s parcele prežene manjšo. ''Torej, če imate na vrtu goža, je manj možnosti, da si bo tam dom poiskal tudi modras, ki je manjši.''

''Prav tako je strupenjač manj, o čemer priča tudi število njihovih mladičev. Navadni gož in belouška izvali do 50 jajc, medtem ko se modras in gad kotita (jajca imajo v sebi in skotita žive mladiče, op.a.) in imata okoli 16 mladičev.'' Furlanova se s kačami ukvarja že 18 let. Večkrat jo kličejo ljudje, ki trdijo, da so naleteli na strupenjačo. ''Kače mi prinesejo žive ali mrtve, vendar v 18 letih še nikoli ni šlo za strupenjačo.''

Na pomoč, kača!

V Sloveniji deluje Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, na katerega se lahko obrnete, če imate težave s kačo. Odprli so tudi Kačofon 040/322-449 (Griša Planinc), preko katerega vam bodo skušali pomagati, če vas preseneti plazilec. Če pa je potrebno, vas bodo obiskali tudi na domu. ''Nekoč je mačka v spalnico v drugem nadstropju prinesla kačo, ki smo jo odstranili. Odnesli smo jo stran od poseljenega območja in jo spustili v naravo,'' je za 24ur.com povedal Griša Planinc. V društvu sicer pripravljajo Atlas plazilcev Slovenije, s katerim bodo skušali prikazati, na katerih območjih se gibljejo različne kače. Sicer pa tudi Planinc poziva ljudi, naj kač ne ubijajo. Za lažjo prepoznavnost še razlaga: modras in gad imata na hrbtu cik-cak vzorec, prvi ima še rožiček na koncu gobčka. V društvu so izdali tudi zloženko z naslovom ''Ali kača res piči?''. No, ali res?