Slovenija

Se vračamo v obdobje 'pred antibiotiki'?

Ljubljana, 18. 11. 2010 08.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

N.Š.K./STA

Nespametna raba antibiotikov nas lahko vrne v obdobje pred njihovim nastankom, ko je bilo preživetje odvisno samo od odpornosti organizma.

Letošnji evropski dan antibiotikov, ki ga že tretje leto zapored obeležujemo 18. novembra, je osredotočen na bolnišnično rabo antibiotikov. Glede na rezultate raziskav je do 50 odstotkov celotne bolnišnične rabe antibiotikov neustrezna. Prav neustrezna bolnišnična raba antibiotikov pa je eden glavnih razlogov za razvoj bakterij, odpornih proti antibiotikom, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja.

Za veliko porabo antibiotikov pri nas je kriva slaba, neoptimalna diagnostika, saj zdravniki prepogosto predpisujejo antibiotike, po drugi strani pa so krivi tudi pacienti, ki jih ne znajo uporabljati. FOTO: POP TV

Neustrezna raba antibiotikov lahko povzroči kolonizacijo in okužbo bolnikov z odpornimi bakterijami, kot so na primer proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA), proti vankomicinu odporni enterokoki (VRE) in visoko odporni po Gram negativni bacili. Neustrezna raba antibiotikov v bolnišnicah je povezana s povečanim številom okužb z bakterijo Clostridium difficile. Pojav, selekcija in širjenje odpornih bakterij pomenijo nevarnost v bolnišnicah, saj se zaradi tega lahko poveča število smrti in podaljša čas hospitalizacije bolnikov.

Prihodnost je v preudarni rabi antibiotikov

Namen obeleževanja evropskega dneva antibiotikov je osveščanje o pravilni rabi antibiotikov in tveganjih, povezanih z njihovo neustrezno uporabo. Le s preudarno in pravilno rabo antibiotikov bomo lahko ohranili učinkovitost antibiotikov sedaj in za prihodnje rodove ter s tem zajezili širjenje resnih okužb in nalezljivih bolezni.

Najpogostejše okužbe namreč ne potrebujejo zdravljenja z antibiotiki, zato jih je smiselno prihraniti za resne okužbe. Zaradi nepotrebnega jemanja postanejo antibiotiki neučinkoviti. Če neki antibiotik jemlje veliko ljudi ali če bolnik uporabi enak antibiotik, se lahko bakterije tako prilagodijo, da antibiotik proti njim ne deluje več, opozarja stroka.

Skrb vzbujajoče je, da Slovenci velikokrat posežemo po antibiotikih, prav tako ima več kot 20 odstotkov gospodinjstev doma shranjene antibiotike. Ker je te mogoče dobiti zgolj z receptom, to pomeni, da jih večina ljudi nepravilno uporablja in tudi shranjuje. V Sloveniji je na 1000 otrok izdanih skoraj 1000 receptov, medtem ko se v tujini število izdanih receptov giblje med 200 in 400.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen, je treba spremeniti razmišljanje in pričakovanja bolnikov, da lahko od svojega zdravnika zahtevajo določeno zdravilo. "Zdravnik je tisti, ki presodi, kakšna vrsta zdravljenja je potrebna in kdaj ga je treba uvesti," pravi državni sekretar in dodaja, da morajo bolniki potem dosledno upoštevati predpisan način zdravljenja. "Vsak se lahko znajde v položaju, ko bo imel bakterijo, ki je odporna na antibiotike. Zato lahko vsak posameznik, ko pritiska na neracionalno porabo antibiotikov, posredno ogroža tudi svoje zdravje," opozarja Eržen.

Pereč problem, ki se pojavlja ravno na področju antibiotikov, pa je finančne in strokovne narave, pravi Eržen. Kot pojasnjuje, bi moral imeti zdravnik za ciljno zdravljenje podatek o tem, katere vrste povzročitelj bolezen povzroča. To pa pomeni, da bi morali zagotoviti bolj ustrezno laboratorijsko diagnostiko, ki pa ni poceni, je dejal.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so ob letošnjem evropskem dnevu antibiotikov povzeli gradiva in plakate Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za strokovno in splošno javnost, da bi bilo področje čim bolj prepoznavno širši javnosti in da bi lahko vsak po svojih močeh prispeval k izboljševanju stanja pri nas in v svetu.

antibiotik zdravila bolnica zdravljenje okužba kampanja ozaveščanje antibiotiki zdravniki bolezen bakterija

SORODNI ČLANKI

'Previdno z antibiotiki!'

Z nižjimi cenami generikov do prihranka

Za antibiotike lani zapravili 12 milijonov evrov

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

scipio

18. 11. 2010 15.37

zakaj pri tem vsepovprek razpravljanju nekdo ne prinese številke o tem ali jih slovenci na prebivalca pojemo več ali manj kot norvežani, holandci, francozi itd, pa potem razpravljajmo o tem kaj imamo prav in kaj nimamo prav. pri nas so vedno vsi pametni dokler nekomu ne zagusti potem pa panično hlastajo za tistim,kar mislijo, da potrebujejo, pa naj bodo to zdravila, protipoplavna zaščita, kurjava za čez zimo ali kar hočeš. znevrotizirano ljudstvo smo. NIMBY scena.

ODGOVORI

0 0

Tina Ridjic

18. 11. 2010 14.05

sej ker zdravniki za vsak drek. dajejo antibiotike, ne da bi nas rej dobro pregledali....in so kao izobrazeni.......ja ja ok niso vsi isti ali vecinoma......

ODGOVORI

0 0

Bilba105

18. 11. 2010 13.55

Me pa izredno moti, ker starejši ljudje odločno pretiravajo s tabletami in obiski pri zdravniku. Veliko jih hodi k zdravniku zato, ker hočejo pozornost in pogovor. Posledica tega je, da moramo vsi vplačevati višje zavarovalne vsote, ko pa že kdaj moram zdravniku (kar je res redko), pa se mi strga od čakanja na vrsto. Tako da če res ni nujno, raje ne grem.

ODGOVORI

0 0

Bilba105

18. 11. 2010 13.51

Antibiotoke sem vzela samo, ko sem imela angino, ker po 10-ih dneh nisem več prenesla, da se stanje ne izboljšuje. Sicer pa se ne spomnim, kdaj bi jih nazadnje jedla, zadnjih 10 let sigurno ne. Mi je pa zdravnica rekla, da sem dobila angino zaradi virusa, ki je razsajal. Glede na to, da sem veliko v javnih prostorih ter se vozim z avtobusom vsak dan, bi bilo potem logično, da bi dobila angino vsako leto, ne pa po 10-ih (ali več) letih. Vzrok je bil stres in nič drugega. Antibiotiki so mi takoj pomagali.

ODGOVORI

0 0

Mircka

18. 11. 2010 13.45

Imam občutek, da pišete komentarje sicer morda načitani ljudje, verjetno še dijaki, ki pa o realnem življenju ne veste praktično nič. Vse kar ste napisali, je bilo že napisano. To je TEORIJA! Zdaj pa v razmislek še nekaj PRAKSE! Sem ženska srednjih let z možem, dvema hiperaktivnima šoloobveznima otrokoma in zaposlena pri hiperaktivnem podjetniku s hiperaktivnimi zahtevami. Pred časom sem kljub zgodnjim letom preživela infarkt. (Verjetno ne zaradi lagodnega življenja) Jaz si ne morem privoščiti nobene bolezni (starši mi ne morejo napisati opravičila za v službo). Ampak kljub preventivi vsako leto 2x zbolim za brohitisom, pa še kakšna gripa je vmes. Ne morem si privoščiti , da bi bolezen preležala, zato prosim zdravnico za kakšen antibiotik, da se čim prej sestavim in delam dalje. Pa me niti ne sprejme (stavka ?), ker nisem življensko ogrožena. Da mi le zdravila predpisana od kardiologa. Kar se da jemljem "domače" in kupljeno v lekarni, čeprav plačujer obvezno in dodatno zavarovanje. Torej, preostane mi le upanje, da naslednji infarkt ne bo tudi zadnji, ker pač opravljam vse obveznosti tudi bolana. Sicer pa verjetno to hoče država, da gremo direktno iz delovnega mesta v grob. Upam, da preden se to zgodi, da bosta otroka takrat že polnoletna. LP

ODGOVORI

0 0

Tonček Balonček

18. 11. 2010 13.44

Vrnimo s epač v dobo pred 100 leti, ko je bila življenska doba pol krajša, 80 odstotkov Slovencev nepismenih, od desetih živorojenih otrok po trije niso dočakali dveh let starosti in farmacevtske industrije ni bilo. Zdaj vse preživi, še več, naprekj s erazmnožujejo, genetska osnova je čedalje slabša, ljudje žrejo zdravila in živijo po 100 let, z antihipertoniki, vitamini, kalcijem, omega 3 maščobami, viagro, umetnimi kolki, koleni, by passi itd. Zdaj pa ljudem povejte, kaj hočejo?

ODGOVORI

0 0

pumedvedek

18. 11. 2010 13.39

Seveda napredek in razvoj antibiotikov ne more slediti razvoju bakterij. Tu pa so seveda virusi - bakteriofagi, ki se prav tako razvijajo kot bakterije. Tbilisi - uspešni poskusi zdravljenja z bakteriofagi sevov bakterij, ki so dobile odpornost na antibiotike.

ODGOVORI

0 0

pika poka ježek

18. 11. 2010 13.17

Antibiotiki bodo kmalu le še spomin. Pazite se, Burbonska kuga se vrača.

ODGOVORI

0 0

tacamaca

18. 11. 2010 13.13

Ne flancajte.Mogoče pa so ti antibiotiki farmacevtska zabloda,ki ji niso več kos in ne učinkujejo.Vsaj tista,ki jih potrošniki dobijo na recept v lekarnah.Sicer je pa za vsem skupaj en veliki brat...prebivalstva je preveč,en izgovor je pač treba imet.In vsako jesen nekaj novega vržejo na plano....je treba pokazat ,kam gre denar za raziskave.Isto kot s podnebnimi spremenbami.

ODGOVORI

0 0

Ramzess

18. 11. 2010 13.05

Da ne omenjemo koliko ljudi in otrok jemlje zdravila in ali 'mamila', ki jih v resnici sploh ne potrebzuje, če bi poznali prave načine kako si pomagati. Ta težava ne zajema samo medicine, temveč tudi psihologijo oz. psihiatrijo, kjer je ta problem še večji, in je nasprotno težje dokazovati. "Zdravnik je tisti, ki presodi, kakšna vrsta zdravljenja je potrebna in kdaj ga je treba uvesti," Zakaj neki je ta izjava v poševnem pisu. Nekaterim ni znano, da je ta naloga pri zdravnikih vse manj prisotna, v prihodnje to sploh ne bo več njihova naloga, temveč naloga vladne agencije, ki bo odločala o tem, za začetek jo skušajo uvesti v ZDA, zdravnik poslej samo še izvaja preglede in teste, zbira podatke, o terapijah, oz. oblikah zdravljenja pa ne presoja več, oz. če sploh zdraviti. Preberite si knjigo 'Človek je več', pa boste vedeli, med drugim piše tudi o medicini, kje ta greši, oz zavaja. Uči, da je vloga bakterij, kot povzročiteljev bolezni, izmišljena, ... doktrina zunanjih povzročiteljev (brez njih njih pa ni 'škodljivih' zdravil, itd.). Posledica je tudi škoda za obstoječe bakterije v naših telesih, ki se tako lahko odzovejo tako, da je posledično stanje škodljivo za telo.

ODGOVORI

0 0

POMAGAM_TI

18. 11. 2010 12.56

slovencelni itak nimajo nobene prave razgledanosti glede farmacevtskih manipulacij, starejše generacije mislim, bi verjetno same zahtevale in na referendumu izvolile NWO vlado s programom evgenike... slovencelni pač, taki ste, ovce par excellence...

ODGOVORI

0 0

Ramzess

18. 11. 2010 12.50

Nevem zakaj tako začudenje, saj je naravna odpornost telesa padla prav po zaslugi interesov farmacije ipd., ki vpliva na medicino in njeno doktrino (od pačnih definicij bolezni, diagnostik, do napačnih oblik zdravljenj, ki vodijo v kronična stanja, 'ponovitev' bolezni (čeprav sicer ne gre za to), in tudi smrti, ki je na tem področju največje v svetu, nikjer drugje ne umre toliko ljudi). Ne gre samo za antibiotike, to je preozko geldišče, zavajanje, pač pa tudi cepljenje, jemanje drugih vrst zdravil ipd., kvarno vpliva na naravno odpornost telesa in posledično povečano obolevnost, kar ustreza interesom farmacije. Naravni imunski sistem se je sposoben upreti praktično proti vsem znanim boleznim in težavam, a malokdo se tega zaveda, in brez slabe vseti cepi lastne otroke, najprej, potem sledi ostalo, in pol se čudi posledicam, zakaj le. Preberite si knjigo 'Človek je več', pa boste vedeli, med drugim piše tudi o medicini, kje ta greši, oz zavaja.

ODGOVORI

0 0