Predsednik države Danilo Türk je predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin danes znova povabil na posvet o možnem kandidatu za mandatarja za sestavo nove vlade. Posvetovanja so se začela ob pol desetih, prva pa sta k predsedniku prišla predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković in vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer. Janković pred sestankom ni dajal izjav, po sestanku pa je povedal, da sicer ne bo odnehal, vendar bo več znanega, ko bo ''čas za to''.
Kot je še dejal, so s Türkom analizirali, kaj se je zgodilo prejšnjo sredo na glasovanju, ko Janković ni dobil zadostne podpore poslancev za mandatarja. Vnovič je izrazil nestrinjanje s potezo poslancev, ki v sredo niso glasovali. Poudaril je, da od svojih poslancev ne bo nikoli zahteval, da na tajnem glasovanju ne dvignejo glasovnic oz. da bi si glasovnice med seboj kazali. Pojasnil je še, da je v soboto kongres stranke, po katerem bodo predstavili korake za naprej. Janković se sicer še ni izjasnil, ali bi utegnil kandidaturo sprejeti še enkrat, Türk pa je po neuspelem prvem krogu dejal, da je Janković zanj še vedno resen kandidat.
Na pogovor prišel tudi Janša
Na pogovore k predsedniku, kljub temu da je bil napovedan prihod le vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, je prišel tudi prvak te stranke Janez Janša in tako izpustil nadaljevanje sojenja v zadevi Patria.
Kot pravi Janša, je bilo težko dobiti kakršen koli občutek glede mandatarstva, saj je predsednik razlagal roke in datume ter tehnične pristojnosti, ki jih ima. Obsodil je tudi neglasovanje nekaterih strank ob prvem glasovanju za kandidata za mandatarja, "medtem ko se mu nabiranje glasov pri drugih strankah in politična korupcija ne zdita sporna".
Kot je Janša povedal po srečanju, čakajo na odločitev strank SD in DeSUS, ali so pripravljene sodelovati v njihovi koaliciji: ''Vsi smo obsojeni na čakanje.'' Od SD in DeSUS Janša pričakuje racionalne odločitve, ''kajti alternativ ni veliko''. ''Upam pa, da bodo v SD prvič v zgodovini presegli neke ideološke delitve in predsodke in se odločili za sodelovanje, ki bi bilo v korist države,'' je poudaril Janša. Vsekakor pa v SDS želijo, da se stranke, ki bi želele sodelovati v njihovi koaliciji, za to odločijo suvereno, da prevzamejo polno odgovornost in da se s tem postavi neki trden temelj. Vsi odzivi teh strank pa so obljubljeni po posvetovanjih pri predsedniku in po sejah organov strank, je še pojasnil Janša. Dodal je še, da če ostanejo v opoziciji, bodo podpirali protikrizne ukrepe.
Če se niti DeSUS niti SD ne bosta pridružila načelni koaliciji štirih (SDS, DLGV, SLS in NSi), potem te koalicije ni, je zatrdil Janša: ''Mi ne bomo vlagali kandidatur s številom glasov, kot jih je imel Janković, in potem lovili s politično korupcijo dodatno podporo. Mi mislimo, da je Slovenija v preveč resni situaciji, da bi se igrali na ta način, tako da je zdaj žogica na mizi tistih, ki so povabljeni, da se pridružijo koaliciji, ki je skoraj večinska, nima pa absolutne večine.''
A SD za zdaj ostaja pri že znanem stališču. Kot je po posvetu povedal vodja poslancev SD Janko Veber, še naprej podpirajo Jankovića. Janković bo sicer, če bo vnovič predlagan za mandatarja, imel nalogo zagotoviti zadostno podporo v DZ, vendar ima po Vebrovi oceni na tajnem glasovanju vendarle možnost, da to podporo tudi dobi. Poudaril je, da poslanci najprej glasujejo o predlogu predsednika republike in šele nato o ostalih predlogih. Na vprašanje, ali je predsednik republike povedal, komu namerava podeliti kandidaturo za mandatarstvo, je Veber odvrnil, da so govorili samo o njihovem predlogu. O možnosti, da bi bil kandidat za mandatarja predsednik SDS, pa s Türkom nista govorila, je dejal Veber, medtem ko prvak stranke SD Borut Pahor ni dajal izjav.
O roku, do katerega naj bi Janković strankama SD in DeSUS predstavil poslance, ki bi mu v državnem zboru zagotovili večinsko podporo, je Veber povedal, da se je na sestanku predsednikov omenjenih strank "najbrž" omenjal ta četrtek, vendar pa tega ne more potrditi, ker ga na sestanku ni bilo. Če bo kandidatov za mandatarja več, se bodo po besedah Vebra v SD skušali opredeliti tudi do drugih. Vendarle pa bodo do 25. januarja, ko se izteče rok za predloge kandidatur, še počakali.
Glede pobude desnosredinskih strank za koalicijsko sodelovanje je Veber povedal, da se ne želijo pogajati na dveh straneh. Na vprašanje, kdaj bodo sporočili svojo odločitev, pa je odvrnil, da bodo najprej počakali na prihodnje korake Jankovića, nato pa bodo analizirali tudi omenjeno pogodbo in sporočili stališče.
Erjavec z Janšo ''nima težav''
DeSUS bo o podpori morebitnemu kandidatu za mandatarja odločal, ko bo znano stališče predsednika države, je po sestanku s predsednikom Türkom dejal prvak DeSUS Karl Erjavec. Pogovor s predsednikom republike je označil kot zelo konstruktiven, analizirala sta trenutno politično situacijo, s katero pa po Erjavčevih ocenah tudi sam predsednik ni preveč zadovoljen, ker se zadeve zapletajo. Erjavec je predsedniku še pojasnil, da njihova stranka čaka na tista dva poslanca, ki naj bi omogočila izvolitev Jankovića. Čakali pa bodo le do konca tedna. Če Jankoviću ne bo uspelo zagotoviti potrebne večine, bo treba po ocenah Erjavca opraviti še kakšen pogovor s predsednikom republike in tudi v DeSUS. V tem primeru namreč DeSUS postaja "ključen glede tega, ali bo v Sloveniji prišlo do desnosredinske vlade oziroma do predčasnih volitev".
Na vprašanje, ali ima težave s tem, da bi bil mandatar prvak SDS, je Erjavec odgovoril, da on osebno z nikomer nima nobene težave. "Res je, da imajo nekateri v stranki DeSUS težave z Janšo, vendar tu gre za odločitev, ali si želimo desnosredinsko vlado ali predčasne volitve ali pa bo Jankoviću uspelo pridobiti še dva poslanca, ki ga bosta podprla. To potem pomeni ves čas zelo nestabilno vlado, s podporo le 46 poslancev," je opozoril predsednik DeSUS. Glede njegove osebne podpore Janši še zagotavlja, da nima nobenih problemov, ker da ni "ne levi ne desni, temveč sredinski, takšna pa naj bi bila tudi stranka DeSUS: Neideološka, ne leva in ne desna". Poudarja, da so v poslanski skupini zelo enotni in da bodo prav tako v organih stranke. "Res je, da bi si nekateri na terenu za mandatarja bolj želeli Jankovića kot Janšo, nihče pa si ne želi predčasnih volitev," je sklenil Erjavec.
'Verjetno je najbolj možna desnosredinska koalicija'
Na vprašanje, ali ima Lista Virant še kakšno drugo realno možnost kot vstopiti v desnosredinsko koalicijo, predsednik Gregor Virant odgovarja, da ne bi špekuliral o tem, kaj je realno. Ker so sanje o tretjem, povezovalnem mandatarju očitno splavale po vodi, pa je po Virantovi oceni verjetno najbolj možna desnosredinska koalicija, v kateri bo Lista Virant zelo čvrsto uveljavljala svoja stališča.
Dejstvo, da je morebitni mandatar Janša v kazenskem postopku, Virantu predstavlja "določen deficit, ki bi ga takšna koalicija imela". Pri desnosredinski koaliciji bi tako sicer lahko razpravljali tudi o možnosti tretjega mandatarja, težko pa bi našli "legitimnost, kako predsedniku druge najmočnejše stranke v parlamentu reči, naj se s pozicije kandidata za mandatarja umakne", je povedal Virant.
Na drugi strani pa bi bilo po besedah Viranta prav, da bi Janković v primeru vnovične kandidature javno izkazal podporo 46 poslancev in da se vlada ne bi oblikovala v netransparentnem ozračju. Virant si namreč ne predstavlja, da bi ustoličili mandatarja z nekimi skritimi glasovi. Tudi na strani koalicije Pozitivna Slovenija, SD in DeSUS sta dva glasova umanjkala, zato Virant domneva, da je tudi med njimi "neko ozračje nezaupanja". Poslanec mora javno povedati, koga podpira in koga ne, vnovič poudarja Virant.
Ne želi sicer ocenjevati, kako realno je, da Janković pridobi manjkajoče glasove. Predčasnih volitev pa si po njegovem mnenju ne želi nihče – tudi ne manjše stranke, ker je popolnoma jasno, da smo "razcepljeni in bi večji dve stranki pobrali praktično vse".
Virant je še povedal, da so neformalni pogovori potekali tudi že z DeSUS, vendar jih sam ne želi komentirati. Za zdaj desnosredinske stranke niso še dogovorjene za nadaljnji sestanek, bi pa morala "stvar hitro steči".
Svet Liste Virant je sicer pregledal koalicijsko pogodbo desnosredinskih strank in ugotovil, da imajo še nekaj vsebinskih pripomb. V nekaj dneh jih bodo partnerjem posredovali še v pisni obliki in nadaljevali pogovore, je po seji sveta povzel podpredsednik stranke Janez Šušteršič.
"Stvar je jasna, odločitev pa na strani DeSUS"
SLS tudi po pogovoru pri Türku ostaja pri stališču, da v vlado, ki bi jo oblikoval Janković, ne gredo. Sicer so v SLS za ostale možnosti odprti. Predsedniku so pojasnili tudi odločitev nekaterih strank, ki ob glasovanju za mandatarja minulo sredo niso dvignile glasovnic. S tem so želeli zaščititi svojo politično osebnost, da ne bi bili označeni kot tisti, ki se ukvarjajo s korupcijo, je ponovil prvak SLS Radovan Žerjav.
Po njegovih besedah ni bilo govora o tem, katerega kandidata za mandatarja bi predsednik predlagal, niti ni bilo namigovanj. "Zadeve so popolnoma odprte in tako je tudi prav," pravi. Na vprašanje, koliko kandidatov za mandatarja pričakuje, pa Žerjav odgovarja z besedami, da je to vprašanje za kakšno vedeževalko. Tudi sestanki desnosredinskih strank zaenkrat niso predvideni, saj je "stvar jasna, odločitev pa na strani DeSUS". "Ta odločitev je objektivno težka. Dokler je ne bo, pa ni nič," še ocenjuje predsednik SLS.
Napetosti na slovenskem političnem parketu se kažejo tudi v dogodkih, ki niso nedolžni. Teden dni potem, ko so neznani storilci razbili steklo na Žerjavovem avtomobilu in ukradli denarnico, je na sedež stranke prispelo pismo, namenjeno Francu Pukšiču. V pismu piše tudi: Na twitterju sem prebral, da Janšo prosijo, naj se ubije, prosim ubijta se še ti in Žerjav, poročajo na 24UR. Pukšič dopušča možnost, da je avtor pisma iz Destrinika, kjer je bil župan, SLS pa je razbitje stekla in pismo prijavil policiji, še poročajo v oddaji.
Žerjav je dejal, da je lahko tako grozilno pismo kot razbitje stekla njegovega avtomobila naključje. A je tudi poudaril, da je "treba vedeti, da smo v občutljivem času in zagotovo ima marsikdo v ozadju različne interese po sestavljanju ene ali druge vlade", so poročali v 24UR.
"Kot drugega mi podpiramo Janeza Janšo za mandatarja"
Prav je, da je Janković prvi dobil priložnost za kandidaturo za mandatarja, vendar je ni znal izkoristiti, je po pogovorih pri Türku povedala predsednica NSi Ljudmila Novak. "Kot drugega mi podpiramo Janeza Janšo za mandatarja," je dejala.
Novakova je povedala, da sicer razume tudi predsednikove pomisleke, vendar v NSi menijo, da bi predsednik SDS Janez Janša lahko "dobro in učinkovito vodil vlado, ki pa je v tem trenutku Sloveniji zelo potrebna". Na vprašanje, ali je eden izmed predsednikovih pomislekov ta, da je Janša v kazenskem postopku, je Novakova odgovorila pritrdilno. Kot je poudarila, je prav, da predsednik republike o svoji izbiri dobro premisli.
Glede pogajanj v okviru strank morebitne desnosredinske koalicije je Novakova pojasnila, da so nadaljnji koraki v veliki meri odvisni od odločitve DeSUS. Tudi v Listi Virant se sicer o tem še odločajo, vendar pa večjih vsebinskih razlik med morebitnimi koalicijskimi partnericami, ki so osnutek pogodbe že parafirale, po njeni oceni ni več.
Battelli in Göncz vztrajata
Poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine, Roberto Battelli in Laszlo Göncz, po pogovoru s predsednikom republike ostajata nespremenjenih stališč in pravita, da tudi ob vnovičnem glasovanju za mandatarja ne bosta jeziček na tehtnici. Glede tega ni novih elementov, vendar se bodo morda še posvetovali, je povedal Battelli.
Poslanca narodnih manjšin sta bila po pogovoru v predsedniški palači redkobesedna. Tudi Göncz je v izjavi novinarjem poudaril le, da se njuno stališče do podpore kandidatu za mandatarja ni spremenilo in da ob vnovičnem glasovanju za mandatarja ne bosta jeziček na tehtnici.
Po Battellijevih besedah predsednik republike na današnjem pogovoru ni dejal, da bo Jankovića vnovič predlagal za mandatarja.
Čas ima do prihodnjega četrtka
Türk je opravil drugi krog posvetovanj s predsednik strank in vodji poslanskih skupin v DZ o kandidatu za predsednika vlade. Predstavniki parlamentarnih strank so ga seznanili z razmišljanji glede nadaljnjih dejavnosti pri oblikovanju vlade, so sporočili iz Urada predsednika RS. "Sogovorniki so se strinjali, da je rok za vložitev novih kandidatur za predsednika vlade 14 dni od prvega glasovanja v državnem zboru in ga ni mogoče skrajšati. Predsednik se bo pred odločitvijo o morebitnih nadaljnjih korakih po potrebi še pogovarjal s predstavniki parlamentarnih političnih strank," so zapisali v izjavi za javnosti.
Lahko se sicer zgodil, da predsednik Türk, ki ima čas do prihodnjega četrtka, ne predlaga nobenega kandidata; lahko pa predlog za mandatarja tokrat vložijo tudi poslanske skupine ali deset poslancev. Seja, na kateri bi v drugem krogu odločali o mandatarskem kandidatu, naj bi bila 30. januarja.
KOMENTARJI (2879)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.