Türk za nova pogajanja o slabi banki in holdingu; Zver – to je nesmisel

Na vloženo zahtevo za razpis referendumov o državnem holdingu in slabi banki se je odzval tudi predsednik republike Danilo Türk.

''Ob vložitvi zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonih o slovenskem državnem holdingu in slabi banki pozivam Vlado Republike Slovenije, da umakne oba zakona ali odloži njuno uveljavitev, predlagatelje pa, da umaknejo ali odložijo zahtevo za referendum,'' je sporočil Türk.

Dodal je, da naj vlada skupaj z opozicijskimi parlamentarnimi strankami oblikuje strokovno delovno skupino, ki naj v najkrajšem možnem času pripravi predlog sprememb obeh zakonov.

''Ključno pri tem je, da se najde rešitev, ki bo vzpostavila potrebno zaupanje in strokovno verodostojnost obeh sprejetih zakonov,'' je poudaril Türk.

Ker je referendum ustavno zagotovljena demokratična oblika odločanja, je odločitev 30 poslank in poslancev legitimna, je bil jasen predsednik republike.

Dodal je še, da mora državni zbor kot najvišji zakonodajni organ zagotoviti pogoje za temeljito razpravo o načinu upravljanja državnega premoženja in sanaciji bančnega sistema ter izoblikovati rešitve, ki bodo dobile dovolj široko podporo, da bodo odpravljeni vsi ključni dvomi v strokovni, politični in širši javnosti.

''Največja opozicijska stranka je uporabila skrajno sredstvo, ki v teh razmerah ni dobrodošlo, vendar takšno odločitev razumem kot posledico pomanjkanja pripravljenosti vladajoče koalicije, da iskreno prisluhne predlogom parlamentarne opozicije in strokovne javnosti,'' je zapisal Türk.

Turk je pozval k dialogu. Kot meni, je sedaj čas, da se vzpostavi resničen dialog in doseže dober sporazum. ''Vlada in opozicija naj stopita korak nazaj, zato da bosta ob teh pomembnih projektih lahko stopili skupaj. Potrebujemo resničen dialog in sporazum, preseči je treba prakso zastraševanja in preglasovanj. Energijo je treba usmeriti v iskanje nadstrankarskih rešitev, s katerimi bo Slovenija lahko izšla iz krize,'' je dodal Türk.

Zver: Türk predlaga vsebinske in pravne nesmisle

Predsedniški kandidat in Türkov tekmec Milan Zver je zapisal, da Türk predlaga pravno-formalne in vsebinske nesmisle. Zver trdi, da bi lahko spremembo ali razveljavitev obeh zakonov dosegli, tako da oba zakona predsednik najprej podpiše in ju nato objavi v Uradnem listu. Ko bosta zakona veljavna, bi lahko podporniki Türka in Boruta Pahorja v državnem zboru umaknili zahtevo za referendum.

Türkov predlog, da obe strani sedeta za pogajalsko mizo, je po besedah Zvera vsebinski nesmisel, saj da so o obeh zakonih pogajanja tekla že poleti. Udeležili so se jih predstavniki vseh strank in dosegli, kolikor je bilo mogoče, veliko soglasje, dodaja kandidat SDS. Zato Türku predlaga, da pri svojih in Pahorjevih podpornikih doseže, da zahtevo za referendum umaknejo, in potem predlaga ustrezne rešitve v ustavnem okviru.

Sam se sicer sprašuje, zakaj Türk nasprotuje obema zakonoma, hkrati pa ponuja tudi mogočo razlago. "Bojim se, da zakonoma nasprotuje zato, ker zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določa osebno odgovornost za slaba posojila, ki so bila dana na podlagi klientelističnih povezav in politično-bančnega pajdaštva, in ker podaljšuje zastaralne roke za kazniva dejanja na tem področju za štirikrat ter zato, ker zakon o državnem holdingu postavlja upravljanje z državnim premoženjem v pregledno organizacijsko obliko z namenom umika države in politike iz gospodarstva," je še zapisal v sporočilu za javnost.

Pirnat in Ude: Vlada ne more umakniti zakonov, podpisi za referendum o slabi banki pa se ne morejo upoštevati

Pravnik Rajko Pirnat meni, da vlada nima na voljo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko zadržala objavo ali izvajanje zakona. Kot je dejal, lahko vlada nov, drugačen zakon ali zakon o razveljavitvi zakona predlaga šele, ko je ta že uveljavljen. Zakon pa se po njegovih besedah lahko objavi, čim je umaknjena zahteva za referendum.

Tudi pravnik Lojze Ude se strinja, da se zakona zadržati ne da. Edina možnost bi bila, da bi vlada vložila predlog o razveljavitvi obeh zakonov, a bi pred tem zakon moral začeti veljati, je dejal. "To bi bilo sicer nenavadno, toda v situaciji, v kakršni smo, nič takšnega, kar ne bi bilo lahko tudi korektno in koristno," je poudaril Ude. Na drugi strani lahko predlagatelji referendumsko zahtevo po njegovih besedah umaknejo vedno.

Glede spornih podpisov za razpis referenduma o slabi banki pa je Pirnat ocenil, da ima ta zahteva "take formalne pomanjkljivosti, da ni vložena v skladu z zakonom" in da na njeni podlagi DZ ni dolžan razpisati referenduma.

Tudi Ude je dejal, da se podpisi ne morejo upoštevati, če so "skenirani". Elektronski podpisi so sicer veljavni, vendar "skenirani podpis ni elektronski podpis", je pojasnil.

Kavčič: Reševanje z referendumom ni ustrezno

Danes je vloženo pobudo za referendum komentiral tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Spomnil je, da je državni svet na oba zakona sicer izglasoval veto, hkrati pa je tudi opozoril, da državni svet ni izglasoval pobude za reševanje vprašanja na referendumu. O referendumski pobudi so svetniki na izrednem zasedanju glasovali v ponedeljek. Zahtevo za razpis referenduma o holdingu je podprlo 16 svetnikov, proti jih je bilo 20, medtem ko je zahtevo za razpis referenduma o slabi banki podprlo 12 svetnikov, proti pa jih je bilo 24.

Opozicija referendumsko pobudo vložila tik pred polnočjo

Tik pred iztekom roka je 30 poslancev vložilo zahtevo za razpis referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Zahtevo je podpisalo 27 poslancev Pozitivne Slovenije (PS), poleg njih pa še poslanec SD Srečko Meh in dva "odpadnika", nepovezani poslanec Ivan Vogrin in nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič.

Ker so nekateri podpisi le skenirani, se bo predsednik državnega zbora Gregor Virant moral odločiti o pravilnosti vložitve. Koalicija je nad zahtevo sicer ogorčena, vlada v skrajnem primeru računa na ustavne sodnike.

Ministrstvo za finance meni, da bo državi zaradi vložitve zahteve za razpis referendumov padla verodostojnost, da lahko sprejema ukrepe, in da bo ogrožena možnost zadolževanja, v končni fazi bo morda država prisiljena zaprositi za pomoč.