Turk: Zakaj bi plačevali dva učitelja za isto delo ob istem času?

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je spregovoril o aktualnih vprašanjih s področja izobraževanja. Dotaknil se je tako spornega pravilnika, ki je med starši povzročil skrbi, da otroci ne bodo imeli varstva, kot razvpitega seznama plač ravnateljev. To "ni nikakršen napad na ravnatelje", je poudaril minister in izrazil mnenje, da je treba zaposlene dobro plačevati, še posebej tiste, ki dobro delajo. Ob tem dodaja, da se dostikrat, predvsem v dialogu s sindikati, pojavlja ideja o nekakšni uravnilovki. "Smo proti temu, saj se zavedamo, da so tisti, ki v šolstvu dobro in veliko delajo, preslabo plačani, a so tudi taki, ki so za to, kar naredijo, predobro plačani," pravi Turk.

V zvezi s pravilnikom o šolskih počitnicah, ki je posegel v ureditev podaljšanega bivanja in s tem razburil predvsem šolski sindikat, pa je Turk izjavil, da si ne želi dialoga s tistimi, ki za to nimajo nobene pravne osnove. "Naj povedo, kateri člen in alinejo smo kršili, sicer pa pričakujem, da nas bodo pustili delati tisto, za kar smo zadolženi," je bil jasen. Kot je pojasnil, pravilnik določa, da podaljšano bivanje in dopolnilne dejavnosti ne smejo potekati istočasno, s tem pa želijo doseči, da država ne bo plačevala dveh učiteljev za delo z istimi učenci ob istem času popoldne. Pravilnik pa ne določa, da je treba šole zapreti ob 15.45 in ne pomeni, da bodo otroci po tem času brez varstva. Skrb staršev v zvezi s tem je popolnoma nepotrebna, zagotavlja minister.

V. d. direktorja direktorata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih Jurij Šink pa je predstavil načrtovano združevanje in preoblikovanje srednjih šol. Glavni razlog za to je upadajoče gibanje števila rojstev, je dejal. Kriteriji pri združevanju srednjih šol so po njegovih besedah različni, saj ne gre samo za velikost šole. Seveda so najprej na vrsti majhne šole z deficitarnimi programi, pa šole s skupnimi ali celo istimi programi, ki so lokacijsko blizu, pravi Šink in poudarja, da z združevanjem šol v večje centre, denimo v Mariboru, deficitarnim programom omogočajo, da se znotraj centra celo okrepijo. A noben dijak s 1. septembrom v šolo ne bo šel na drugo lokacijo, zagotavlja Šink.