FOTO: 'Turčija EU ne bo v breme'

Predsednik republike Danilo Türk se je na Brdu pri Kranju sešel s turškim kolegom Abdullahom Gülom, ki je danes dopotoval na dvodnevni obisk v Slovenijo. Türk je izrazil odločno podporo Slovenije turškim prizadevanjem za vstop v EU, predsednika pa sta se zavzela tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja.

"Verjamemo, da je vstop Turčije v EU velika prednost, nekaj, kar Uniji zagotavlja globalno vlogo," je dejal Türk. V Sloveniji verjamemo, da je politika nasprotovanja članstvu Turčije v EU kratkovidna in škodljiva s stališča interesov Unije, je poudaril.

Ob tem je izrazil željo, da bi razprave o kandidaturi Turčije prišle v intenzivnejšo fazo, da bi se pogajalska poglavja odpirala hitreje, da bi se tehnična vprašanja reševala kot tehnična in da se teme ne bi po nepotrebnem politizirale.

Slovenija vsekakor stoji za tem, da vsaka kandidatka za članstvo v uniji izpolni potrebne kriterije, je še dejal slovenski predsednik, hkrati pa izpostavil, da "mi čutimo, da se dostikrat pri teh pogajanjih pojavijo politični pomisleki, ki so potem nekako maskirani v tehnični žargon". To pa ni dobro. Kot je v zvezi s tem še dejal Türk, ga s turškim kolegom družijo skupni pogledi in skupno delovanje.

Gül je izrazil prepričanje, da bo Turčiji uspelo doseči članstvo v uniji, ki je za njegovo državo strateškega pomena. Prav tako pa je bil mnenja, da Turčija EU ne bo v breme, temveč bo pozitiven prispevek. Pri tem je izpostavil, da je Turčija trenutno šesto največje gospodarstvo v Evropi.

Turčija je sicer kandidatka za članstvo od leta 1999. Pristopna pogajanja je začela oktobra 2005, a napreduje le počasi. Največji problem pri napredovanju Turčije so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij, pa tudi nasprotovanje Francije in Nemčije njenemu polnopravnemu članstvu v EU.

Za mir na Balkanu

Türk in Gül sta danes spregovorila tudi o Zahodnem Balkanu. Bolj kot bo Balkan stabilen, večjo blaginjo in napredek mu bomo lahko zagotovili, je dejal turški predsednik. Poudaril je še, da je od stabilnosti Balkana odvisna tudi stabilnost EU. "Mir na Balkanu je bistvenega pomena za vse nas," je dodal.

Po Gülovih besedah je Balkan tudi skupno geografsko območje Slovenije in Turčije, pri čemer je Slovenija na zahodu, Turčija pa na vzhodu. Obe pa si, tako Gül, skupaj prizadevata za mir na Balkanu. Pri tem je izpostavil sodelovanje v okviru Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP), katerega članica je Slovenija postala minuli mesec, ko je bil v Carigradu tudi slovenski predsednik.

Tudi Türk, ki je poudaril, da Slovenija ceni vlogo Turčije v BiH in na Kosovu, je izpostavil sodelovanje v okviru SEECP in hkrati spomnil na proces Brdo. Vsem tem pobudam je po njegovem potrebno dati praktično vsebino.

Sicer pa je slovenski predsednik še posebej izpostavil razmere v BiH. Tej državi je po njegovem trenutno treba omogočiti, da se v miru pripravi na oktobrske volitve. Nato pa je potrebno razmisliti o vlogi EU v tej državi, pa tudi o nadaljnjem obstoju urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti.

Pozornost sta slovenski in turški predsednik posvetila še vprašanju od leta 1974 razdeljenega Cipra. Türk je dejal, da imajo pri tem vprašanju vodilno vlogo Združeni narodi, Slovenija pa bi si po njegovih besedah želela razprave o tem tudi na ravni EU. Gül je izrazil močno podporo pogajanjem o ponovni združitvi otoka. Menil je, da predstavlja nerešeno vprašanje Cipra politično oviro za številne politične cilje EU.

Zadovoljna z gospodarskim sodelovanjem

Oba predsednika sta izrazila zadovoljstvo nad gospodarskim sodelovanjem med državama, ki mu gospodarska kriza ni pretirano škodovala. Kot sta izpostavila, blagovna menjava narašča, hkrati pa sta izrazila željo po nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja, tudi na tretjih trgih. Pri tem je Gül še posebej izpostavil Zahodni Balkan.

Türk je, kar zadeva gospodarske stike, izpostavil pomen sodelovanja na področju transporta, o čemer se bosta po njegovih besedah ob Gülovem obisku v Sloveniji pogovarjala pristojna ministra. Sicer pa se bosta oba predsednika v četrtek skupaj udeležila slovensko-turške poslovne konference, ki jo na Brdu pri Kranju pripravljajo ob Gülovem obisku.

Na novinarsko vprašanje glede referenduma o reformah, ki bo v Turčiji 12. septembra, del opozicije in javnosti pa mu nasprotuje, je Gül poudaril, da je EU dala vedeti, da je ta sveženj reform v skladu z njenimi pričakovanji.

Gantar ponudil pomoč in izkušnje

Gülla je nato sprejel tudi predsednik DZ Pavel Gantar, ki je bil pred kratkim uradnem obisku v Turčiji. Srečanje je potekalo, kot so zapisali v DZ, v zelo prijateljskem vzdušju, saj so odnosi med državama odlični, neobremenjeni z odprtimi vprašanji, vse to pa se vse bolj odraža tudi na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih.

Tudi Gantar je izpostavil, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala Turčijo na njeni poti do članstva EU. Ob tem je ponudil pomoč DZ, predvsem izkušnje na področju zakonodaje, ki jih je pridobil v času procesa približevanja EU.

"Nedavni obisk Carigrada je bil zelo impresiven in je potrdil moje preprièanje, da nas združujejo mnogi skupni interesi, predvsem pa Sredozemlje, skupna kultura, zibelka evropske civilizacije", je sklenil predsednik Gantar.